Zaradi rasti svetovne populacije in razvoja gospodarstev naj bi do leta 2050 na letni ravni potrebovali do trikrat več energije kot je potrebujemo zdaj. Tehnološki razvoj in bolj ekonomična uporaba trenutnih virov bosta morala poskrbeti za zadovoljitev čoveških potreb po energiji. Bomo pravočasno pripravljeni?
Energetsko središče znova na severni polobli
Že priližno pol stoletja Bližnji vzhod velja za središče dobaviteljev in proizvajalcev nafte. Kar se lahko zelo kmalu spremeni. Do leta 2020 naj bi se ‘energetsko središče’ vrnilo na Severno poloblo našega planeta, kot je to že bilo pred vzponom megadobaviteljev nafte iz Bljižnjega vzhoda, kjer imamo v mislim predvsem Savdsko Arabija in Kuvajt v 60ih letih prejšnjega stoletja. Razlogi za vnovičen premik energetskega pola so delno tehnološki, delno pa politični. Geologi že dolgo časa vedo, da imata Severna in Južna Amerika ogromne zaloge ogljikovodikov, ki so ujeti na težko dostopnih območjih. Samo ZDA naj bi imele virov za okoli 2.000 milijard sodčkov nafte , Kanada za približno 2.400 milijard sodčkov, še približno za 2.000 milijard sodčkov pa naj bi se nahajalo ob obalah Južne Amerike. Za primerjavo, zaloge na območju Bljižnjega vzhoda in Severne Afrike so ocenjene na 1.200 milijard sodčkov. Do zdaj je bila glavna težava, kako ekonomično izkoristiti ta nahajališca.
Revolucija horizintalnega vrtanja pri pridobivanju nafte
Tehnologija horizontalnega vrtanja pri pridobivanju nafte in plina iz skrilavcev je prinesla revolucijo na energetskem področju. Analitiki napovedujejo, da bodo ZDA zmožne proizvajati okoli 1,5 milijona sodčkov nafte dnevno v naslednjih letih samo iz nahajališč, ki se nahajajo v Teksasu. Kar predstavlja približno osem odstotkov dnevne porabe ZDA. Poleg tega analitiki dodatno pričakujejo med 1 in 2 milijona sodčkov nafte dnevno iz Mehiškega zaliva, saj je vrtanje po nesreči BP na tistem območju znova dovoljeno. Drugje je stanje dokaj podobno; Brazilija naj bi v prihodnje pridobivala okoli 2 milijona sodčkov nafte dnevno; Kanada pa naj bi bila zmožna pridobivati nekje med 4 in 7 milijonov sodčkov nafte dnevno. Tudi Kitajci so opazili ta potencial in so v preteklih letih investirali več milijard dolarjev v energetska podjetja v ZDA, Kanadi in v Latinski Ameriki.
Fukušima se toriju ne more zgoditi
Le nekaj tednov pred katastrofalnim potresom in cunamijem, ki je uničil jedrske reaktorje v Fukušimi je Kitajska razkrila, da namerava začeti izkoriščati konkurenčno tehnologijo in bodo zgradili bolj varno, čisto in cenejše omrežje reaktorjev, ki bodo izkoriščali torij. Novica je ostala precej neopažena, čeprav bi vsaj v teoriji lahko povzročila revolucijo pri pridobivanju energije in nadaljnjem razvoju azijskih držav. Kitajska akademija znanosti pravi, da so se za tak reaktor odločili zaradi tisočkrat nižje količine odpadkov ter z vidika varnosti, nesreče naj praktično skorajda ni bi bile mogoče. Ideja sicer ni nova, saj je bila predstavljena že v 60h letih prejšnjega stoletja v ZDA in žal dokaj hitro opuščena ter pozabljena. Konec leta 2011 so gradnjo torijskih reaktorjev napovedali tudi v Indiji. Na zemlji naj bi zaloge torija bistveno presegale razpložljive količine urana. Poleg tega je torij bolj varen in bolj čist od urana, saj je njegova radioaktivnost precej nižja. Pomembno je poudariti tudi, da je torijske reaktorje praktično nemogoče uporabljati za izdelavo orožja. Z uporabo torija ostane bistveno manj odpadkov, kitajski znanstveniki ocenjujejo, da ostane tisočkrat manj odpadkov, ki dosežejo varno stopnjo radioaktivnosti že po nekaj sto letih, kar je precejšen napredek v primerjavi z več deset tisoč let sedaj. Delujoč reaktor lahko sam proizvaja lastno gorivo. Je cenejši in bolj varen. Taljenje sredice in eksplozije vodika, kot smo jim bili priča v Fukušimi, niso možne, kar bistveno pripomore k vidiku varnosti.
Sušenje perila na vetru
Pridobivanje in uporaba energije s pomočjo naravnih procesov Zemlje je eden izmed najstarejših načinov izkoriščanja energije našega planeta. Sušenje perila s pomočjo vetra, uporaba vetrnic ali uporaba geotermalne energije v obliki zdravilišč so v uporabi že dolgo. Prednost pred tradicionalnimi viri energije je ta, da so zaloge praktično neomejene. Pri vetrni energiji gre za konverzijo vetrne energije v za nas uporabno formo energije. Vetrna energija je kinetična energija premikajočega se zraka. Leta 2011 je 83 držav po svetu uporabljajo vetrno energijo v komercialne namene. Delež te energije v svetovni porabi znaša približno 2,5 odstotka in raste s 25-odstotno letno stopnjo. Več kot 50 odstotkov vse elektrike, pridobljene s pomočjo vetrne energije se pridobi v treh dražvah. To so Kitajska, ZDA in Nemčija.
Kako lahko v toplicah ogrevate hišo
V nekaterih delih sveta so količine geotermalne energije, ki doseže površino, občutno večje kot drugod in jo uporabljajo za ogrevanje hiš. Uporablja se tudi za pridobitev električne energije in ne proizvaja škodljivih emisij v okolje. Problem izrabe geotermalne energije predstavljajo visoki zagonski stroški. Tudi vzdrževalni stroški niso zanemarljivi. Geotermalna energija je vir energije, ki nastaja zaradi vroče zemeljske notranjosti. Spet drugje uporabljajo hidroelektrarne. Hidroelektrarna izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije. Deluje tako, da voda pritiska na lopatice turbine, ki se vrti in na ta način poganja električni generator, ki proizvaja električno energijo.
Zbiranje sončne energije v vesolju
Morda celo najboljši izmed vseh virov energije je sonce. Pravzaprav je edini vir energije, ki bi ob popolnem izkoristku lahko popolnoma nadomestil vse ostale vire energije. Naš planet samo v enem dnevu prejme več sončne energije, kot je človeštvo porabi v enem letu. Tako bi s tehnološkim napredkom pri izkoriščanju tega naravnega vira lahko popolnoma zadovoljili naše potrebe. Eden izmed glavnih problemov je ta, da s sončnimi celicami ne moremo proizvajati elektrike vsak dan, 24 ur na dan. Ena izmed rešitev tega problema je že precej stara, a je bila zaradi stroškov ekonomično neizvedljiva, kar pa naj bi se v naslednjih 30 letih spremenilo. Ideja se je rodila že v 70h letih prejšnjega stoletja: solarne panele bi namestili na satelite, ki bi zbrano energijo poslali sprejemniku na Zemlji in to nato konvertirali v elektriko. Zbiranje sončne energije v vesolju bi rešilo dva večja problema: delovanje bi bilo neprekinjeno in brez nepotrebnih izgub zaradi atmosfernega absorbiranja. Sprva naj bi se ta tehnologija uporabljala za dostavo električne energije na vojna območja in na območja, ki so jih prizadele naravne katastrofe, nato pa šele v komercialne namene. Prvi delujoči sistemi naj bi bili vzpostavljeni do leta 2030.
Izziv prihodnosti
Pridobivanje energije bo v prihodnje postal eden izmed najpomembnejših izzivov za človeštvo. Zaradi rasti svetovne populacije in razvoja gospodarstev naj bi do leta 2050 na letni ravni potrebovali do trikrat več energije kot je potrebujemo zdaj. Tehnološki razvoj in bolj ekonomična uporaba trenutnih virov bosta tako morala poskrbeti za zadovoljitev potreb po energiji.
