"Obveznice v lokalni valuti regije rastočih trgov se ne obravnavajo več kot eksotičen naložbeni razred kot v preteklosti, ampak vse bolj kot eden od temeljnih gradnikov portfelja," je povedal mag. Rok Bertoncelj, upravljavec vzajemnega sklada Triglav EM Bond.
Pogovarjali smo se z upravljavcem vzajemnega sklada Triglav EM Bond, edinega sklada domačih družb za upravljanje, ki sredstva vlagateljev investira v obveznice regije rastočih trgov. Sicer se v Sloveniji poleg Triglav EM Bond, s podobno naložbeno politiko trži sklad Pioneer Funds Emerging Markets Bond.
V čem je prednost takšnega sklada v primerjavi s “klasičnim” obvezniškim skladom?
Pri oblikovanju sklada obveznic v lokalnih valutah regije rastočih trgov nas je poleg pomanjkanja tovrstne ponudbe na našem trgu vodilo tudi razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem omenjenega naložbenega razreda. Ker to razmerje v trenutnih razmerah ocenjujemo kot izredno privlačno, bi ga izpostavili kot njegovo največjo prednost za vlagatelje. Ta prednost izvira iz značilnosti naložb sklada. »Klasični« obvezniški skladi se običajno osredotočajo na naložbe v državne in podjetniške obveznice iz evrskega valutnega področja, torej na obveznice izdajateljev iz razvitih držav. Sklad obveznic v lokalni valuti regije rastočih trgov se od njih bistveno loči, saj se osredotoča na naložbe izdajateljev iz regije rastočih trgov, pri čemer so obveznice izdane v lokalni valuti, na primer ruskem rublju, brazilskem realu, indonezijski rupiji, južnoafriškem randu in podobno. Omeniti velja še, da se bonitetna ocena rastočim državam trendno izboljšuje, tako da so že vse države v portfelju sklada Triglav EM Bond vsaj po eni izmed treh največjih bonitetnih agencij ocenjene kot »investment grade«, medtem ko se naložbam »klasičnih« obvezniških skladov boniteta trendno poslabšuje.
Ali bi naj takšen sklad nadomestil “klasičen” obvezniški sklad ali naj bi vlagatelji uporabljali kombinacijo obeh vrst obvezniških skladov? Kolikšen delež portfelja naj ima vlagatelj v EM obveznicah?
Obveznice v lokalni valuti regije rastočih trgov se ne obravnavajo več kot eksotičen naložbeni razred kot v preteklosti, ampak vse bolj kot eden od temeljnih gradnikov portfelja tako individualnih kot institucionalnih vlagateljev. Povpraševanje po omenjenih obveznicah se tako povečuje iz leta v leto. Glede na temeljno načelo vlaganja, ki pravi, da se prihranke razporedi med čimbolj različne naložbe, s čimer se zagotovi ugodne učinke razpršenosti, menimo, da je sklad primeren kot dodatek osnovnemu portfelju vsakega vlagatelja oziroma v kombinaciji s »klasičnim« obvezniškim skladom in drugimi delniškimi in ostalimi naložbami. V splošnem bi glede na ugodno razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem sklada obveznic v lokalni valuti regije rastočih trgov svetovali delež med desetimi in dvajsetimi odstotki portfelja, vendar je natančna ocena primernega deleža vedno odvisna od naložbenih ciljev in omejitev posameznega vlagatelja.
V splošnem bi svetovali delež med desetimi in dvajsetimi odstotki portfelja
Kakšen vpliv ima kriza v območju evra na obveznice razvijajočih se držav?
Glede na to, da je ena od dveh temeljnih značilnosti obveznic v lokalni valuti regije rastočih trgov valutna izpostavljenost, je potrebno na naložbeni razred gledati tudi z valutnega stališča. Že sama zasnova ekonomskega in monetarnega območja ter trenutna kriza v območju evra v zadnjih dveh letih bistveno spreminjata temeljna načela delovanja finančnih trgov. Skupna evropska valuta evro je ob nespoštovanju osnovnih pravil igre s strani manjših in večjih držav članic težko obstojna materija, ki se jo v zadnjih mesecih pod vodstvom novega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija rešuje na izredno izvirne načine. To se odraža tudi na njegovi tržni vrednosti v primerjavi z drugimi valutami, torej tudi valutami regije rastočih trgov, ki v času občasnih frankfurtskih gasilskih akcij izgubljajo v primerjavi z evrom. Med posameznimi akcijami Evropske centralne banke pa opažamo obraten trend, torej trend pridobivanja vrednosti lokalnih valut v primerjavi z evrom, kar lahko označimo kot normalno in pričakovano gibanje, saj so makroekonomski obeti v regiji rastočih trgov bistveno boljši kot v območju evra. Seveda pa so sistemske težave območja evra še večje kot makroekonomske.
Obveznice katerih držav bi izpostavili kot potencial največjih donosov?
Glede na trenutne razmere bi lahko izpostavili predvsem obveznice iz Latinske Amerike, kjer v Mehiki pričakujemo nadaljnjo apreciacijo valute mehiški peso, v Braziliji pa na visoke kuponske obrestne mere obveznic. Tudi v azijski regiji najdemo nekaj privlačnih naložb, izpostavili pa bi obveznice Malezije pri katerih prav tako pričakujemo apreciacijo lokalne valute. V zadnji izmed treh regij sklada, regiji Evrope, Bližnjega Vzhoda in Afrike, najbolje kaže obveznicam Rusije, medtem ko so ostale države pod večjim pritiskom morebitnih neprijetnih zasukov v območju evra.
Katere obveznice so skladu letos ustvarile največji dobiček?
Letos so skladu Triglav EM Bond največji dobiček prinesle obveznice dolgih ročnosti oziroma trajanja. Konkretno gre za brazilske, poljske in mehiške obveznice z zapadlostmi med leti 2019 in 2029, omeniti pa velja še solidne donosnosti v Rusiji in Turčiji ter kratkoročnejših južnoafriških obveznicah. Regionalno gledano pa se je skladu Triglav EM Bond obrestovala večja utež v Mehiki in Braziliji ter manjša v Maleziji in na Tajskem.
Nam lahko razkrijete naložbeno strategijo sklada v prihodnjih mesecih?
Naložbena strategija sklada v prihodnjih mesecih ostaja aktivna, saj to zahtevajo hitro spreminjajoče razmere na svetovnih finančnih trgih. Še naprej bomo ohranjali visoko taktično alokacijo, poudarek bo na azijskem in latinskoameriškem trgu ter na obveznicah daljšega trajanja. Hkrati bomo še vedno ohranjali zadostno razpršenost naložb, ki vlagateljem zagotavljajo optimalno razmerje med donosnostjo in tveganjem, tako kot to velja za vse ostale sklade v naši paleti.
