Pozitiven začetek »veselega decembra« na Wall Streetu

Deseto zaporedno mesečno povečanje števila novih zaposlitev vzbuja upanje, da ameriški trg dela, ki ga je gospodarska kriza močno prizadela, okreva. Vendar pa ADP hkrati svari, da »zaposlovanje takšnih razsežnosti ne zadošča za znižanje stopnje brezposelnosti,« je poročala ameriška tiskovna agencija AP.

Podobno meni tudi predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, ki je v torek opozoril, da bi trenutna visoka stopnja brezposelnosti lahko postala trajna in bi imela »zelo dolgoročne posledice« za ameriško gospodarstvo.

Ustvarjanje novih delovnih mest je označil za »verjetno najbolj pomembno ekonomsko vprašanje, s katerimi se danes soočajo ZDA«. S tem je opozoril na nevarnosti dolgotrajne brezposelnosti.

Stopnja brezposelnosti v ZDA je oktobra ostala na 9,6 odstotka že tretji mesec zapored. Podatke za november bo ministrstvo za delo objavilo v petek.

Spodbudni pokazatelj za krepitev zaposlovanja v prihodnje so tudi podatki o produktivnosti ameriških delavcev. Ta se je sicer po najnovejših podatkih ministrstva za delo v tretjem letošnjem trimesečju sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepila za 2,3 odstotka, medtem ko je prvotna ocena govorila o 1,9-odstotnem dvigu.

Višja produktivnost, merjena v enotah bruto domačega proizvoda (BDP) na delovno uro, je predvsem posledica popravljene ocene o rasti ameriškega BDP v tretjem četrtletju, ki so jo ameriške oblasti sporočile minuli teden. Ameriško gospodarstvo je v tretjem trimesečju na letni ravni zabeležilo 2,5-odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke več od prve ocene.

Je pa letna rast produktivnosti letos bistveno nižja kot lani, ko se je produktivnost zaradi zmanjševanja delovne sile in proizvodnje okrepila za 3,5 odstotka, kar je bilo največ v šestih letih. V letošnjem letu je rast okoli 1,5 odstotka.

Po mnenju poznavalcev se tako že kažejo znaki, da ameriška podjetja že prihajajo do točke, ko obstoječe delovne sile ne bodo mogla več dodatno obremenjevati in bodo morala začeti znova v večji meri zaposlovati.

Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 pribil 1,63 odstotka in trgovanje sklenil pri 3.669,29 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 2,07 odstotka na 5.642,50 točke, frankfurtski DAX pa se je ob 2,66-odstotni rasti ustavil pri 6866,63 točke.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je ustavil pri 2.721,87 točke, kar je 2,67 odstotka več kot v torek.

Na Dunaju je indeks ATX pridobil 3,74 odstotka in se ustavil pri 2.705,14 točke, züriški SMI se je okrepil za 1,54 odstotka na 6.409,70 točke, medtem ko se je milanski FTSE Italia-All-Share oblikoval pri 20.251,21 točke, kar je 2,37 odstotka več kot v torek.

Optimistično je bilo tudi trgovanje v Budimpešti in Zagrebu, medtem ko so bili vlagatelji v Beogradu nekoliko slabše razpoloženi. Indeks BUX je pridobil 3,16 odstotka in trgovanje sklenil pri 21.291,84 točke, indeks Crobex se je zvišal za 0,46 odstotka na 1.795,42 točke, indeks Belex pa je zdrsnil za 0,07 odstotka na 648,04 točke.

Vlagatelji so v sredo opravili za 1,37 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za 556.260 evrov prometa. Enotni tečaj teh delnic se je zvišal za 0,35 odstotka na 63,27 evra.

Poleg Krkinih so se v indeksu podražile le še delnice Mercatorja. Njihov enotni tečaj se je ob 16.120 evrov prometa zvišal za 1,77 odstotka na 159,58 evra.

V indeksu so padec medtem zabeležile delnice NKBM (20.230 evrov; -1,07 odstotka na 10,18 evra), Petrola (66.390 evrov; -0,50 odstotka na 256,32 evra), Gorenja (205.810 evrov; -0,08 odstotka na 13,30 evra) in Telekoma Slovenije (157.210 evrov; -0,07 odstotka na 89,94 evra).

V prvi kotaciji so poleg delnic iz indeksa še delnice Luke Koper (3.710 evrov; -dva odstotka na 17,65 evra) in Intereurope (3.990 evrov; -2,94 odstotka na 3,96 evra).

V standardni kotaciji so se pocenile delnice Save (18.760 evrov; -9,59 odstotka na 98,20 evra), Istrabenza (170 evrov; -4,68 odstotka na 5,90 evra) in Aerodroma Ljubljana (7.650 evrov; -0,93 odstotka na 19,16 evra), pridobile pa so delnice Salusa (1.190 evrov; +0,85 odstotka na 395,33 evra) in Zavarovalnice Triglav (1.650 evrov; +0,12 odstotka na 16,53 evra).

Kratke novice in obvestila družb, ki kotirajo na LJSE

Nadzorni svet Term Dobrna je na torkovi seji potrdil poslovno poročilo družbe za obdobje od januarja do septembra, seznanil se je s kratko informacijo o poslovanju družbe v obdobju od januarja do oktobra in z oceno poslovanja družbe do konca leta 2010, potrdil pa je tudi izhodišča za pripravo poslovnega načrta družbe za leto 2011.

V ponedeljek je potekala skupščina Slovenske odškodninske družbe, ki se je seznanila z odstopom Mateje Tomin Vučkovič (predstavnica delničarja) s funkcije članice nadzornega sveta z dne 1. oktobra, na njeno mesto pa je imenovala Tomaža Babiča.

Ljubljanska borza je v sredo v članstvo sprejela družbo KBC Securities s sedežem v Bruslju, pri čemer pričakuje, da bo novi član s trgovanjem začel kmalu po uvedbi mednarodne trgovalne platforme Xetra.

Ljubljanska borza je sporočila, da bo druga izdaja obveznic Save zapadla 9. decembra, prvi trgovalni dan brez kupona pa bo 2. december.

Iz Slovenijalesa so sporočili, da bo skupščina delničarjev družbe potekala v petek, 31. decembra, in ne v četrtek, 30. decembra.

Finančna družba Zlata moneta II je objavila vmesno poročilo poslovodstva za obdobje od 1. januarja do objave poročila. Celotno premoženje družbe je 31. oktobra znašalo 54,14 milijona evrov, družba pa je v opazovanem obdobju ustvarila izgubo v višini 1,23 milijona evrov.

Skupina Mercator je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala tako prihodke kot dobiček. Prihodki iz prodaje so znašali dobri dve milijardi evrov, čisti dobiček pa 28 milijonov evrov.

S tem so bili prihodki skupine Mercator ob upoštevanju stalnih tečajev za 4,9 odstotka višji kot v enakem obdobju lani oz. ob upoštevanju dejanskih tečajev za 3,7 odstotka višji. Čisti dobiček pa je bil v devetmesečju v medletni primerjavi višji za 59 odstotkov.

Skupina Mercator je v prvih devetih mesecih v razvoj maloprodajne mreže in strateško povezovanje skupaj investirala 65 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi se obseg naložb povečal na 120 milijonov evrov.

V skupini Mercator je bilo konec septembra skupaj s franšizami 1.494 trgovin v sedmih državah - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, v Črni Gori, Albaniji in Bolgariji.

Mercator je največji trgovec v Sloveniji, drugi v Srbiji in na Hrvaškem, s strateško povezavo s skupino Panta je postal prvi trgovec v Črni gori, v BiH pa se uvršča na tretje mesto. Decembra lani je odprl prvi hipermarket v Albaniji, letos pa širil mrežo v Bolgariji. Do konca leta 2011 oz. v začetku 2012 naj bi vstopil še na Kosovo in v Makedonijo.

Deloitte: Konzum in Mercator največji trgovski verigi v regiji

Indeks nabavnih menedžerjev PMI se je novembra po podatkih kitajske vladne agencije CFLP zvišal z oktobrskih 55,2 točke na 54,7 točke. Vrednost kazalca nad 50 točk pomeni, da se dejavnost širi, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

S tem je indeks PMI ostal nad 50 točkami že 21. mesec zapored, čeprav se je kitajska gospodarska rast v letošnjem tretjem četrtletju upočasnila na 9,6 odstotka, potem je v letošnjih prvih treh mesecih znašala 11,9 odstotka.

Konkurenčni indeks PMI, ki ga izračunava banka HSBC, se je zvišal osmi mesec zapored, tokrat s 54,8 na 55,3 točke.

Podatki o rasti industrijske proizvodnje na Kitajskem so v nasprotju s padcem gospodarske rasti v Avstraliji. Kot so v sredo sporočili iz državnega statističnega urada, se je avstralska gospodarska rast v letošnjem tretjem četrtletju upočasnila na 0,2 odstotka oz. na 2,7 odstotka na letni ravni.

Rast avstralskega gospodarstva je najbolj zaviral padec izvoza, do katerega je prišlo zaradi okrepitve tečaja avstralskega dolarja. To je bila najpočasnejša četrtrletna gospodarska rast po decembru 2008.

Prav tako si prizadeva ohraniti gospodarsko rast pri življenju Japonska, ki se sooča z deflacijo in visokim tečajem jena. Japonske tovarne so oktobra zmanjšale proizvodnjo peti mesec zapored, tokrat za 1,8 odstotka, je v torek sporočila vlada v Tokiu. Padec je sicer manjši od pričakovanj. Zmanjšala se je predvsem proizvodnja avtomobilov in elektronike.