Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je v ponedeljek z družbo tveganega kapitala Prvi sklad podpisala prvo družbeno pogodbo o državni naložbi v družbe tveganega kapitala. V naslednjih dneh bodo pogodbe podpisane še s tremi družbami tveganega kapitala, država pa bo prek Slovenskega podjetniškega sklada za to namenila skoraj 20,6 milijona evrov.
Poleg družbe Prvi sklad bodo družbene pogodbe z državo podpisale še družbe Meta Ingenium, DTK Murka in Sklad poslovnih angelov.
Te družbe bodo iz sredstev zasebnih investitorjev državnim 20,6 milijona evrov dodale nekaj nad 21,4 milijona evrov, tako da bo za projekte inovativnih, prodornih in hitro rastočih malih in srednjih podjetij v bolj tveganih panogah, ki s težavo pridejo do bančnih sredstev, na voljo 42 milijonov evrov.
Država bo v družbah prevzela 49-odstotni lastniški delež, po podpisu pogodb pa bo država dobila tudi mesto v nadzornem svetu teh družb tveganega kapitala.
Štiri družbe so bile izbrane na razpisu v okviru programa instrumentov finančnega inženirniga za mala in srednja podjetja, na podlagi katerega je bilo razpisanih 33,9 milijona evrov.
Kot je pojasnila direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič, je doslej na razpis za sofinanciranje družb tveganega kapitala, ki je odprt do konca 2011, prišlo devet prijav. Državne naložbe v omenjene štiri je vlada potrdila oktobra, dve prijavi sta še v fazi ocenjevanja in Tomanič Vidovičeva ne pričakuje zapletov, tri pa je petčlanska komisija zavrnila.
Na voljo je sicer še 7,2 milijona evrov neporabljenih sredstev.
Cilj programa finančnega inženiringa je sicer po besedah gospodarske ministrice Darje Radić premik od nepovratnih k povratnim oblikam razvojnega financiranja, s čimer naj bi se zagotovili boljši projekti, dragocena proračunska sredstva pa se bodo multiplicirala.
Razpis za državne naložbe v zasebne družbe tveganega kapitala je prvi tovrstni instrument, država pa se je zanj odločila namesto ustanovitve posebnega državnega sklada tveganega kapitala, čeprav je bil projekt zanj že skoraj narejen.
Kot je pojasnila Radićeva, so na ministrstvu spoznali, da bi vstop države na trg tveganega kapitala s tako velikim skladom zatrla razvoj zasebnih družb tveganega kapitala. Pristop prek sofinanciranja naj bi tako prispeval k razvoju trga tveganega kapitala, ki je bil doslej kljub nekaterim davčnim olajšavam nerazvit.
