Pri prognoziranju tečajev delnic in obveznic gre vedno za negotovost, kajti magične krogle skozi katero bi videli v prihodnost, ni. Edino kar borzniki vemo so okoliščine, ki so vsakokrat prisotne na finančnih trgih. Glede teh je letošnje leto nekoliko drugačno od lanskega, predvsem zaradi pričakovanja ameriških predsedniških volitev jeseni 2012 in nemških parlamentarnih volitev, leto dni kasneje.
Poleg političnih dogajanj, ki bodo pomembno krojila gibanje borznih indeksov v Evropi in ZDA, je tu vprašanje svetovne gospodarske rasti. V ZDA je gospodarska rast komajda pozitivna, v Nemčiji ničelna, v evroobmočju negativna, medtem ko je na Kitajskem vztrajno pojemajoča. Na možno recesijo v največji azijski ekonomiji opozarjajo tudi vse več ekonomistov po svetu. Poznati bi se utegnilo tudi na borznih tečajih.
Nadalje na borzna dogajanja vpliva situacija glede protekcionizma oziroma liberalizma v svetovni trgovini. V letu 2011 je bilo že zaznati znake krepitve zaščite domačih trgov večine držav s pomočjo carin za določene izdelke, pa tudi z nekonvencionalnimi načini, kakršna sta denimo bili razsodbi ameriškega in japonskega sodišča v zvezi s tožbami ameriškega Applea proti konkurentu Samsungu zaradi domnevnega plagiatorstva pri proizvodnji aparatov za mobilno telefonijo. Medtem ko je ameriško sodišče dalo prav domačemu Appleu, je Japonsko razsodilo v prid Korejcem in v škodo Američanom.
Največja pozornost borznih vlagateljev bo zagotovo šla politiki obeh največjih, svetovnih centralnih bank: ameriške in evropske. Borzni vlagatelji, si zagotovo želijo še ene serije tako imenovanega kvantitativnega popuščanja v ZDA, kjer pa je šef FED-a Bernanke na zadnjem srečanju ameriških finančnikov v Jackson Holeu dejal, da le-tega ne bo. Ni pa izključil, da se to lahko zgodi kasneje.
Njegov evropski kolega, šef ECB-ja Mario Draghi, je letos poleti presenetil s krepko izjavo o zaščiti evra z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago in stabiliziral vrednosti delniških indeksov v Evropi ter v določeni meri tudi trge obveznic. Italija in Španija sta lahko na tej podlagi zajeli nekaj svežega zraka in lažje servisirali svoje tekoče finančne obveznosti. Začasno. Španci namreč množično dvigujejo denar iz domačih bank in ga selijo v tujino. Čeprav gre verjetno za začasen pojav utegne tudi to povečati nihanja svetovnih delniških indeksov.
Čeprav že našteti dejavniki sami po sebi predstavljajo precej snovi za analiziranje, pa je dodatna naloga za borznega vlagatelja še ta, da mora upoštevati še medsebojni vpliv teh dejavnikov. Politika centralnih bank je zagotovo odvisna od političnih dogajanj v zvezi z volitvami v pomembnih svetovnih državah. Volitve bodo zagotovo vplivale na vprašanje protekcionizma in liberalizma v svetovni trgovini. Na slednje bo vplivala svetovna gospodarska rast, na to pa obrestne mere itd.
Zadeva je večplastna in ob vsem naštetem borzni vlagatelj ne sme pozabiti še na eno dejstvo: koliko od naštetih okoliščin je že upoštevanih v trenutne borzne tečaje na borzah v Frankfurtu, New Yorku, Parizu, Tokiu in drugih trgih? Znotraj vodilnih borznih indeksov so delnice različnih podjetij, ki so v različnih situacijah glede bodočih dobičkov in finančne stabilnosti. Nekatera podjetja so bolj ranljiva na negativne gospodarske tokove, druga manj. Nekatera so precenjena, druga podcenjena.
Na nekatera od naštetih vprašanj so odgovori lažji, na druga težji. Na podlagi dosedanjih izkušenj z borznimi dogajanji lahko vseeno izpostavimo pomembno ugotovitev: kolikor težja je situacija in bolj negotovi so omenjeni dejavniki, toliko večji je lahko razlog za optimizem borznih investitorjev. V lanski, negotovi jeseni smo bili v naših komentarjih optimisti, kar se je izkazalo za pravilno. Vsaj kar se tiče ameriških in nemških delnic, ki so poskočile po dvomestnih stopnjah. Na borzi je gotovo najlažje služiti na napakah drugih. Lani je bila »napaka večine« njen prevelik pesimizem, ko je borza poleti krepko padla. Glede tega je letošnja situacija za borzna predvidevanja nekoliko težja – velikih napak drugih za zdaj ni videti.
