• Wall Street v rdečem tudi zaradi znižanja cen nepremičnin • Google naj bi se dogovarjal za prevzem Groupona • EU v preiskavo Googla zaradi očitkov o zlorabi prevladujočega položaja • Zaskrbljenost zaradi mogoče širitve dolžniške krize nižala tečaje v Evropi • Španske in italijanske obveznice pod pritiskom • Ljubljanska borza: SBI TOP pridobil • Kratke novice in obvestila družb, ki kotirajo na LJSE • Slovenijales z nižjo izgubo; na izredni skupščini o prodaji nepremičnin • Časopisna dru
ZDA
Wall Street v rdečem tudi zaradi znižanja cen nepremičnin
Že tretji dan zapored se znižujejo tečaji delnic na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je trgovanja končal pri 11.006,02 točkah, kar je 0,42 odstotka oz. 46,47 točke manj kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je znižal za 1,07 odstotka (- 26,99 točke) na 2.498,23 točk.
Vlagatelji so še vedno zaskrbljeni zaradi morebitnega širjenja dolžniške krize v območju evra, na padec tečajev pa je vplival tudi podatek, da so se cene stanovanjskih nepremičnin v ZDA septembra na mesečni ravni krepko znižale, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
»Wall Street ostaja pod pritiskom zaradi strahu pred širjenjem krize v območju evra, za potencialni tarči po finančni pomoči Irski pa veljata Španija in Portugalska,« je ob tem pojasnil analitik pri Schaeffer's Research Investment Joseph Hargett.
Google naj bi se dogovarjal za prevzem Groupona
Times na podlagi neimenovanih virov »z neposrednim poznavanjem zadeve« piše, da bi lahko dogovor o prevzemu sklenili še ta teden, a dodaja, da pa je še vedno možno, da pogovori ne bodo uspešni.
Spletni blog All Things Digital medtem na podlagi »virov blizu zadevi« navaja, da je Google za prevzem omenjenega podjetja ponudil 5,3 milijarde dolarjev.
Za prevzem Groupona naj bi se zanimal tudi ameriški spletni velikan Yahoo, a naj bi bil po pisanju Timesa zanj pripravljen ponuditi le dve milijardi dolarjev.
Če bi do dogovora prišlo, bi bil to največji Googlov prevzem doslej. Leta 2007 je na primer za oglaševalsko podjetje DoubleClick odštel 3,1 milijarde dolarjev.
Groupon, ki ima sedež v Chicagu, je bil ustanovljen leta 2008, svojim več kot 12 milijonom članom pa ponuja drobnoprodajno blago in storitve po diskontnih cenah, in sicer po eno na dan po posameznih lokalnih trgih, na katerih deluje.
EU v preiskavo Googla zaradi očitkov o zlorabi prevladujočega položaja
Kot so v torek sporočili iz Bruslja, so se za sprožitev uradnega postopka odločili po pritožbah ponudnikov iskalnih storitev glede nenaklonjene obravnave njihovih storitev v Googlovih neplačanih in sponzoriranih rezultatih iskanj ter po drugi strani prednostnega umeščanja Googlovih lastnih storitev.
Sama sprožitev postopka sicer še ne pomeni, da ima komisija dokaz o kakršnih koli kršitvah, pač pa le to, da bo komisija prednostno izvedla temeljito preiskavo tega primera.
Googlovo iskalno orodje uporabnikom pri iskanju informacij ponudi dva tipa rezultatov. Enega predstavljajo neplačani iskalni rezultati, poznani tudi kot organski ali algoritemski iskalni rezultati, drugega pa plačani iskalni rezultati oziroma sponzorirane povezave, ki se prikažejo na vrhu oz. na desni strani osnovnega seznama iskalnih rezultatov.
Ali Google znižuje rang neplačanim iskalnim rezultatom?
Komisija bo preiskovala, ali je Google zlorabljal svoj prevladujoči položaj na trgu spletnega iskanja z domnevnim zniževanjem ranga neplačanim iskalnim rezultatom, ki se nanašajo na konkurenčne tako imenovane vertikalne iskalne storitve, kot so denimo iskalniki najnižjih cen.
Google naj bi ob tem sodeč po obtožbah v sezname iskalnih rezultatov prednostno umeščal tiste rezultate, ki se nanašajo na njegove lastne vertikalne iskalne storitve. Tako naj bi onemogočal razvoj konkurenčnih storitev.
Komisija bo raziskala tudi obtožbe, da naj bi Google zniževal oceno kakovosti oziroma t.i. Quality Score sponzoriranim povezavam konkurenčnih vertikalnih iskalnih storitev. Ocena kakovosti je eden od dejavnikov, ki določajo ceno, ki jo Googlu plačujejo oglaševalci.
Poleg tega se bo preiskava komisija med drugim dotaknila tudi obtožb, da naj bi Google oglaševalskim partnerjem vsiljeval posebne obveze, s katerimi naj bi jim denimo preprečeval objavo določenih tipov konkurenčnih oglasov na njihovih spletnih straneh.
Google pripravljen na sodelovanje s komisijo
Komisija je že obvestila Google o svoji odločitvi, prav tako tudi pristojne organe v državah članicah EU. To, koliko časa bo trajal postopek, je odvisno od zahtevnosti primera in stopnje sodelovanja vpletenih s komisijo.
Iz Googla so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v torek sporočili, da bodo sodelovali v omenjeni preiskavi. Želijo namreč odgovoriti na vsakršno izraženo zaskrbljenost.
»Vedno bo prostor za izboljšanje in tako bodo sodelovali s komisijo, da bi odgovorili na kakršno koli zaskrbljenost,« so zapisali v sporočilu za javnost.
V ZDA naj bi letos za oglase na spletnih iskalnikih porabili okrog 12,4 milijarde dolarjev, pri čemer naj bi kar 73,3 odstotka odpadlo na Google, ocenjujejo v analitski hiši eMarketer.
Evropa
Zaskrbljenost zaradi mogoče širitve dolžniške krize nižala tečaje v Evropi
Zaskrbljenost vlagateljev, da se utegne dolžniška kriza v Evropi razširiti na še več držav, je v torek povzročila znižanje tečajev vrednostnih papirjev na pomembnejših borzah v Evropi.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 0,71 odstotka in dan sklenil pri 2.650,99 točke. Najbolj so se pocenile delnice finančnih družb, med največjimi poraženci pa so zavarovalnica Axa ter banke BNP Paribas, Credit Agricole, Societe Generale in Unicredit, katerih tečaji so izgubili po več kot 3,6 odstotka vrednosti.
V Parizu je indeks CAC 40 izgubil 0,73 odstotka in trgovanje končal pri 3.610,44 točke, londonski FTSE 100 se je znižal za 0,41 odstotka na 5.528,27 točke, frankfurtski DAX pa se je ob koncu trgovanja oblikoval pri 6.688,49 točke, kar je 0,14 odstotka manj kot v ponedeljek.
Dunajski ATX je izgubil 1,22 odstotka in trgovanje končal pri 2.607,50 točke, milanski FTSE Italia-All-Share pa je potonil za 1,02 odstotka na 19.782,67 točke. Negativnim gibanjem je sledil tudi züriški SMI, ki je ob 1,33-odstotnem padcu sklenil trgovanje pri 6.312,43 točke.
Medtem ko so se vrednosti indeksov v Budimpešti in Zagrebu zvišale, pa so se v Beogradu znižale. Hrvaški indeks Crobex se je ob 0,44-odstotni rasti oblikoval pri 1.787,15 točke, srbski indeks Belex je ob 0,06-odstotnem znižanju sklenil trgovanje pri 648,47 točke, madžarski indeks BUX pa je dan končal pri vrednosti 20.639,64 točke, kar je celo 2,07 odstotka več kot v ponedeljek.
Španske in italijanske obveznice pod pritiskom
Pod pritiskom so tudi španske in italijanske obveznice, ki so v primerjavi z nemškimi, ki veljajo za merilo v območju evra, v torek dosegle rekordne obresti. Obresti na španske obveznice so dosegle 5,50 odstotka, s čimer se je razlika v primerjavi z desetletnimi nemškimi obveznicami povečala na skoraj tri odstotne točke, kar je največ v zgodovini.
Obresti na italijanske obveznice so se povzpele na 4,687 odstotka, kar je dve odstotni točki več od obresti na nemške obveznice, ki znašajo 2,7 odstotka.
Obrestna mera na portugalske obveznice je medtem dosegla 7,072 odstotka. Portugalska centralna banka je ob tem opozorila, da se portugalske banke soočajo z vse večjimi likvidnostnimi težavami. Če portugalska vlada ne bo sprejela kredibilnih in trajnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ, bo tveganje za banke postalo nevzdržno, ocenjuje centralna banka. Portugalska je sicer ena od držav, ki bi po ocenah analitikov lahko sledila Irski in Grčiji.
Slovenija
Ljubljanska borza: SBI TOP pridobil
Ljubljanska borza je torkovo trgovanje sklenila z rahlo rastjo tečajev delnic. Indeks blue chipov SBI TOP je končal pri vrednosti 842,76 točke, kar je 2,40 točke oz. 0,29 odstotka več kot v ponedeljek. Med delnicami v indeksu so se najbolj podražile delnice Mercatorja, najbolj pocenile pa delnice NKBM.
Borzni posredniki so v torek sklenili za 2,63 milijona evrov prometa, največ povpraševanja pa je bilo po delnicah Krke. Z njimi je bilo sklenjenih za 1,13 milijona evrov poslov, od tega eden v svežnju. Enotni tečaj delnic Krke je porasel za 0,51 odstotka na 63,05 evra.
Med delnicami, ki so vključene v indeks SBI TOP, so sicer najbolj pridobile delnice Mercatorja (415.250 evrov; +1,12 odstotka na 156,81 evra) in delnice Gorenja (313.650 evrov; +0,60 odstotka na 13,31 evra).
Ob 24.100 evrih prometa pa so se najbolj pocenile delnice NKBM (-0,68 odstotka na 10,29 evra). Navzdol so šle še delnice Telekoma Slovenije (255.050 evrov; -0,32 odstotka na 90 evrov) in Petrola (98.920 evrov; -0,17 odstotka na 257,60 evra).
Ostale delnice v prvi kotaciji so zabeležile rast. Enotni tečaj delnic Luke Koper, s katerimi je bilo sklenjenih za 54.210 evrov poslov, je pridobil 0,78 odstotka in sklenil pri 18,01 evra, enotni tečaj delnic Intereurope pa je pri skromnem prometu 4.080 evrov zrasel za 0,25 odstotka na 4,08 evra.
Med delnicami v standardni kotaciji so največ izgubile delnice Save (20.530 evrov), katerih tečaj se je znižal za 9,95 odstotka na 108,62 evra. Največ povpraševanja v tej kotaciji je bilo po delnicah Žita, s katerimi je bilo sklenjenih za 47.250 evrov poslov. Njihov enotni tečaj je sicer izgubil 5,26 odstotka in sklenil pri 90 evrih.
Kratke novice in obvestila družb, ki kotirajo na LJSE
Nadzorni svet družbe Kompas MTS se je na torkovi seji seznanil z nakupom 35 odstotkov poslovnega deleža v družbi Regal - Trgovina in ga odobril. Prav tako se je seznanil s sprejetimi sklepi skupščine družbenikov družbe Regal - Trgovina in nerevidiranim poročilom o poslovanju družbe Kompas MTS in Skupine Kompas MTS za obdobje med januarjem in septembrom.
Družba Salus je med 26. in 30. novembrom pridobila 50 lastnih delnic v skupnem znesku 19.500 evrov. Salus ima tako zdaj skupaj 12.071 lastnih delnic, kar predstavlja 8,94 odstotka kapitala. Posel je bil izvršen preko organiziranega trga Ljubljanske borze, posrednik pri tem poslu pa je bila Abanka Vipa, je Salus objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Stanje vseh izdanih delnic z oznako SALR je 135.000 kosov, delnic z glasovalno pravico pa je 122.929.
Maksima Invest je v letošnjem tretjem četrtletju zaradi visokih stroškov financiranja dolga, deloma pa oslabitev, ter zaradi odprodaj nekaterih naložb ustvarila 213.000 evrov izgube. Ta je znatno nižja kot konec lanskega leta, ko je znašala 6,5 milijona evrov. Poročilu o poslovanju družbe v tretjem četrtletju, ki ga je Maksima Invest objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, navaja, da so v obravnavanem obdobju uspeli prodati delnice Športne loterije, z izkupčkom v višini 3,6 milijona evrov pa zmanjšali dolg in hkrati realizirali visok kapitalski dobiček (3,36 milijona evrov).
Družba Datalab pa je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila poročilo o poslovanju med 1. julijem lani in 30. junijem letos. V tem obdobju je ustvarila 457.979 evrov čistega dobička, kar pomeni, da je glede na leto poprej svoj dobiček skoraj podvojila. Prihodki od prodaje so v minulem poslovnem letu znašali 3,42 milijona evrov (leto poprej 2,82 milijona evrov).
Slovenijales z nižjo izgubo; na izredni skupščini o prodaji nepremičnin
Družba Slovenijales je v prvih devetih mesecih zabeležila 4,85 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 29 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega dobrih 78 odstotkov predstavljajo prihodki od najemnin, znesek pa vključuje tudi prihodek od prodaje naložbenih nepremičnin v višini 844.000 evrov, je razvidno iz poročila, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Čisti prihodki od prodaje družbe so se medtem na letni ravni zvišali za 7,3 odstotka na štiri milijone evrov.
Prihodki od prodaje so se v nepremičninski dejavnosti zvišali za 10,5 odstotka, v trgovinski dejavnosti pa za 4,9 odstotka. Doseženi prihodki od prodaje predstavljajo 64 odstotkov načrtovanih, letni načrt v celoti ne bo izpolnjen, so poudarili. Kot so pojasnili, je razlog za nedoseganje načrta izpad prihodkov v pohištveni dejavnosti, ker je bila dejavnost zaradi nerentabilnosti ukinjena.
Slovenijales je v torek ločeno objavil sklic skupščine, ki bo 31. decembra in na kateri bodo lastniki - družba je v večinski, 61,7-odstotni, lasti Zavarovalnice Triglav, po nekaj manj kot 11-odstotni delež pa imata državni Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba - odločali o soglasju k prodaji prodajnega centra na Dunajski cesti 20 v Ljubljani za sedem milijonov evrov in dela nepremičnine v Medlogu pri Celju za 1,23 milijona evrov.
Časopisna družba Delo naprodaj
Družba Pivovarna Laško je v torek v časnikih Delo in Financial Times objavila poziv za javno zbiranje nezavezujočih ponudb na nakup 100-odstotnega deleža časopisne in založniške družbe Delo. Prodaja bo potekala v štirih fazah. Prva faza, v kateri lahko ponudniki izrazijo interes za nakup, bo trajala do vključno 14. decembra.
Kot je razvidno iz poziva, Pivovarna Laško in svetovalec pri prodaji, družba KPMG, od danes do vključno 14. decembra pričakujeta izjave o interesu za nakup celotnega svežnja 667.464 oz. 100 odstotkov delnic Dela.
V drugi fazi bodo lahko vsi ponudniki, razen tistih, ki jih bo prodajalec obvestil, da niso izbrani za sodelovanje, med 15. decembrom in vključno 21. januarjem pridobili informacijski memorandum. Druga faza se bo končala z oddajo nezavezujočih ponudb, ki jih morajo ponudniki oddati najpozneje 21. januarja.
V tretji fazi bodo sodelovali le ponudniki, ki bodo poslali najzanimivejše nezavezujoče ponudbe, ki jih bosta prodajalca ocenila kot primerne in jih bosta nato pisno povabila k sodelovanju pri nadaljnjih postopkih. Izbrani ponudniki bodo dobili poročilo o celovitem neodvisnem poslovnem pregledu družbe Delo, imeli bodo možnost izvesti skrbni pregled poslovanja, prejeli bodo osnutek prodajne pogodbe in imeli možnost sestanka z vodstvom družbe.
Skupina KD Group v devetmesečju z izgubo
V strukturi poslovnih prihodkov prevladujejo čisti prihodki od zavarovalnih premij z 90-odstotnim deležem, ki so se sicer glede na enako obdobje lani znižali za odstotek na 243,8 milijona evrov.
Čisti prihodki od prodaje blaga in storitev so se znižali za 18 odstotkov na 8,3 milijona evrov, medtem ko so se prihodki od provizij zvišali za 10 odstotkov na 8,7 milijona evrov. Drugi poslovni prihodki so se znižali za 13 odstotkov na 11,1 milijona evrov.
Celotna sredstva skupine so konec septembra znašala 891,8 milijona evrov oziroma pet odstotkov več glede na stanje ob koncu leta 2009, v strukturi sredstev pa prevladujejo finančna sredstva in naložbe z 44-odstotnim deležem.
Finančne obveznosti skupine so konec septembra znašale 172,4 milijona evrov, kar je pet odstotkov manj kot konec leta 2009.
Čisti dobiček družbe KD Group je v prvih devetih mesecih znašal 1,2 milijona evrov, potem ko je v enakem obdobju lani družba pridelala skoraj šest milijonov evrov izgube.
Hit prodaja delnice Abanke Vipa
Prodaja Hitovega deleža v Abanki je del dezinvestiranja kot enega izmed sanacijskih ukrepov v strategiji družbe za obdobje 2010-2012 in letošnjem akcijskem načrtu družbe, je v sporočilu zapisala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita. O prodajnih aktivnostih sproti seznanjajo ministrstvo za finance.
»Ko bomo najugodnejšega ponudnika našli, bo predlog družbe Hit o prodaji delnic v Abanki obravnaval nadzorni svet družbe. Dotlej so podrobnejši podatki o tem interne poslovne narave,« je še zapisala Kogejeva.
Nadzorni svet Save je prodajo 23,83-odstotnega lastniškega deleža v Abanki Vipa potrdil 18. novembra, pred dnevi pa je Sava z nekaterimi drugimi delničarji Abanke Vipa, katerih skupni lastniški delež presega 50 odstotkov, podpisala pogodbo o skupni prodaji delnic Abanke. K podpisu pogodbe so sklenili povabiti tudi vse ostale zainteresirane delničarje Abanke.
Abanka, ki jo vodi Jože Lenič, je glede na bilančno vsoto tretja največja banka v Sloveniji; po podatkih Združenja banka Slovenije je imela lani 8,8-odstotni tržni delež.
Kompas MTS v devetmesečju z dobrim milijonom evrov čistega dobička
Družba Kompas MTS je v prvih devetih mesecih poslovala z 1,35 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je lani ta znašal 5,4 milijona evrov. Čisti prihodki od prodaje so znašali 65,4 milijona evrov in so se glede na prvo devetmesečje lani zvišali za slab milijon evrov, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.
Družba Kompas MTS je največji del prihodkov v devetmesečju ustvarila iz trgovinske dejavnosti, in sicer 97,1 odstotka čistih prihodkov od prodaje trgovskega blaga na domačem trgu, in so za 1,5 odstotka višji od primerljivega lanskega obdobja.
Preostale prihodke so dosegli iz naslova prodaje storitev na domačem trgu in prejetih najemnin.
Skupina Kompas MTS je medtem v prvem polletju realizirala 70,37 milijona evrov prihodkov, kar je malenkost manj od prihodkov v prvem lanskem devetmesečju. Čisti dobiček skupine Kompas MTS v devetmesečju znaša slabih 1,81 milijona evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 5,5 milijona evrov.
Terme Čatež v devetmesečju z nižjim dobičkom
Kot je družba v torek objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so gosti v nastanitvenih objektih Term Čatež v devetmesečju ustvarili skupno 562.955 prenočitev, kar je 1,6 odstotka manj kot v lanskem obdobju. V termalnih in ostalih bazenih so Terme Čatež zabeležile 773.747 kopalcev, kar je 4,2 odstotka manj kot v prvih devetih mesecih lani
Terme Čatež v celotnem letu načrtujejo 34 milijonov evrov poslovnih prihodkov, dobiček iz poslovanja v višini 7,3 milijona evrov ter dobrih pet milijonov evrov čistega dobička. Pričakujejo 721.500 prenočitev, kar bi bilo za štiri odstotke več kot lani, in nekaj več kot milijon kopaliških vstopov.
Za nove naložbe letos namenjajo približno štiri milijone evrov, pri čemer bodo med drugim razširili avtokamp, zgradili laguno na jezero v kampu v Čatežu, v načrtu je tudi prenova in razširitev Hotela Terme.
Skupina Terme Čatež, ki poleg matične vključuje še pet hčerinskih družb, v prvih devetih mesecih letos ustvarila 34,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, medtem ko so v lanskem obdobju znašali 36,7 milijona evrov.
Čisti dobiček skupine je s 4,7 milijona evrov v lanskem prvem devetmesečju upadel na 2,5 milijona evrov.
Skupina Terme Čatež pa letos načrtuje 51 milijonov evrov poslovnih prihodkov, dobiček iz poslovanja v višini 9,2 milijona evrov ter štiri milijone evrov čistega dobička.
Azija
Nikkei ponovno zdrsnil pod 10.000 točk
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v torek v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je ponovno zdrsnil pod 10.000 točk in je trgovanje končal pri 9937,04 točke. To je za 1,87 odstotka ali 188,95 točke manj kot v ponedeljek.
Vlagatelji na tokijski borzi so v torek sledili ponedeljkovim zdrsom na ameriških in evropskih kapitalskih trgih. Na razpoloženje so vplivale tudi okrepljene skrbi glede dolžniške krize v Evropi, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Šanghajski osrednji indeks se je znižal za 1,61 odstotka, hongkonški Hang Seng je zdrsnil za 0,68 odstotka, sydneyjski All Ordinaries za 0,64 odstotka, medtem ko sta seulski Kospi in tajvanski osrednji indeks pridobila 0,48 oziroma 0,06 odstotka.
Surovine
Dražji dolar pocenil nafto
Zaradi zvišanja tečaja dolarja se je nafta pocenila. Cena zahodnoteksaške lahke nafte z januarskim dobavnim rokom se je med torkovim elektronskim trgovanjem v Aziji znižala za 57 centov na 85,16 dolarja za 159-litrski sod, potem ko je v ponedeljek pridobila skoraj dva dolarja. V elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku se je cena do popoldneva po evropskem času podražila za 45 centov na 85,28 dolarja za 159-litrski sod.
Cena januarskih terminskih pogodb za severnomorsko nafto brent pa se je v Londonu znižala za 26 centov na 87,08 dolarja za sod.
Naftni derivati so se podražili
Cena avtoplina je ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter. Več o tem smo pisali že v ponedeljkovem dnevnem pregledu finančnih trgov.
Zlato z novim rekordom
Novo rekordno vrednost je v torek doseglo tudi zlato - 1.057,30 evra za 31,1035 gramsko unčo. To je več kot v začetku junija, ko je bilo zlato vredno 1.050,86 evra. Vrednost najžlahtnejše kovine raste tudi v odnosu do dolarja. V torek je unča zlata dosegla 1.375,55 dolarja, kar je manj od novembrske vrednosti, ki je znašala 1.424,10 dolarja za unčo.
Valute
Evro zdrsnil pod 1,30 dolarja
Zaradi dolžniške krize v Evropi se je tečaj evra prvič od sredine septembra spustil pod 1,30 dolarja. Samo v zadnjem tednu dni se je njegova vrednost znižala že za približno osem centov. Zjutraj je bil vreden 1,3040 dolarja, nato pa se je med trgovanjem na borzi v Frankfurtu spustil vse do 1,2968 dolarja, kar je cent in pol manj kot v ponedeljek. Evropska centralna banka je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,2998 dolarja oz. 1,48 centa nižje kot v ponedeljek.
Vrednosti pomembnih kazalnikov za 30. 11. 2010
| Ime | Področje | Vrednost | Δ | % |
| SBI TOP | LJSE | 842,76 | + 2,40 | + 0,29 |
| Dow Jones Industrial Average |
NYSE | 11.006,02 | - 46,47 |
- 0,42 |
| S&P 500 | NYSE | 1.180,55 | - 7,21 |
- 0,61 |
| Nasdaq Composite | Nasdaq | 2.498,23 | - 26,99 |
- 1,07 |
| Eurostoxx 50 | Evropa | 2.650,99 | - 18,97 | - 0,71 |
| FTSE 100 | London | 5.528,27 | - 22,68 |
- 0,41 |
| DAX | Frankfurt | 6.688,49 | - 9,48 | - 0,14 |
| CAC 40 | Paris | 3.610,44 | - 26,52 | - 0,73 |
| Nikkei 225 | Tokio | 9.937,04 | - 188,95 | - 1,87 |
| Hang Seng | Hong Kong | 23.007,99 | - 158,23 | - 0,68 |
| EUR/USD | valute | 1,2983 | - 0,0124 | - 0,95 |
| USD/JPY | valute | 83,7850 | - 0,47 | - 0,56 |
| Nafta* | surovine | 83,72 $ |
- 0,39 |
- 0,46 |
| Zlato** | žlahtne kovine | 1.385,00 $ | ||
| 10-letne ame. držav. obveznice | obveznice | 2,7970 % | - 0,0250 | - 0,89 |
| * - cena za 159-litrski sodček, ** - cena za unčo (troy ounce), ki tehta 31,1035 g |
||||
