Sodelovanje v mehanizmu pomoči je prava odločitev

Odgovarjali so upravljavci in analitiki ALTA Skladov

Članek slika

Po raziskavah Reutersa, le štirje od 50 ekonomistov pričakuje, da bo Španija zaprosila za pomoč. Tudi zadnje izjave predsednika vlade so optimistične v smer, da Španiji ne bo potrebno zaprosti za pomoč. Medtem ko so pričakovanja za Španijo glede potrebne pomoči zelo nizka, so v primeru Portugalske pri isti raziskavi zelo visoka (34 od 50 pričakuje, da bo potrebna pomoč).

Pomoč Irski iz mehanizma EU za pomoč državam v težavah je samo še vprašanje časa. Mnogi menijo, da bodo za pomoč zaprosili tudi Portugalci in morda še Španci. Kako menite, da se bodo na to odzvali trgi in v katerih segmentih trga lahko v primeru pomoči pričakujemo največje premike?

Slavko Rogan: »Pomoč Irski ni več vprašanje časa ampak dejstvo. Evropska unija je odobrila paket pomoči v višini 85 milijard evrov, s katerim bo reševala svoj bančni sistem in fiskalno neravnotežje. Res je, da se čedalje več omenjata Portugalska in Španija, kot naslednji pomoči potrebni kandidatki. Po raziskavah Reutersa, le štirje od 50 ekonomistov pričakuje, da bo Španija zaprosila za pomoč. Tudi zadnje izjave predsednika vlade so optimistične v smer, da Španiji ne bo potrebno zaprosti za pomoč. Medtem ko so pričakovanja za Španijo glede potrebne pomoči zelo nizka, so v primeru Portugalske pri isti raziskavi zelo visoka (34 od 50 pričakuje, da bo potrebna pomoč). Vsaka taka informacija o težavah posamezne članice vnsese na trg določeno mero pesimizma oz. strahu. Trgi se kratkoročno odzovejo negativno, še bolj izrazito pa imajo taki dogodki negativni vpliv na evro. Hipotetično bi verjetno zelo velik negativni učinek na trge v primeru potrebne pomoči imela Španija, saj bi v tem primeru šlo za zelo velike številke.«

Kakšen učinek na evropsko valuto bi imel bankrot katere od članic območja evra? Bi lahko to sprožilo verižno reakcijo in ogrozilo države, ki v tem trenutku še ne spadajo med tiste, ki bi mogoče potrebovali pomoč?

James Foye: »Če bi katera od članic EU postala nesolventa, bi imelo to za evro katastrofalne posledice. V primeru nesolventnosti ene od članic bi bili v najboljšem primeru priča masovni depreciaciji vrednosti evra napram ostalim svetovnim valutam. Najslabši scenarij bi bil razpad evroobmočja in prehod nazaj na nacionalne valute, kot pred letom 2002. Seveda bi negativni vpliv v takem primeru čutili tudi vsi finnačni trgi, delniški trgi pa bi bili še najbolj prizadeti.«

Ali menite, da Grčija, kljub številnim nasprotovanjem, uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje dolga? Kaj bi se lahko druge države naučile iz primera Grčije?

Tomaž Dvorak: »Glede na podatke iz IMF in misij EU, gre sklepati, da je Grčija na pravi poti kar se tiče korakov k zmanjševanju javne porabe in posledično zmanjševanju proračunskega primanjkljaja. Sprejeli so izredno varčevalno naravnan proračun, ki bo imel za posledico sicer padec BDP v naslednjem letu, vendar je tisti nujni korak nazaj, ki ga morajo narediti, zato da bodo potem lahko zopet naredili večje korake naprej. Druge države, se iz primera Grčije lahko naučijo predvsem to, da je cena, ki jo bodo Grki plačali za svojo finančno nedisciplino izjemno visoka in da pomoč, ki so jo prejeli s strani IMF in EU, nikakor ne gre gledati kot na darilo, temveč na nujno potrebno pomoč, ki je preprečila širšo kolateralno škodo.«

Borut Pahor je na zadnji seji DZ dejal, da Sloveniji nihče ne pripisuje, da bi se ji »lahko zgodila Grčija« in da je nihče ne umešča med visoko tvegane države. Ali se strinjate s to izjavo? Kaj menite o sodelovanju Slovenije v mehanizmu pomoči?

Tomaž Dvorak: »Sodelovanje Slovenije v mehanizmu pomoči je prava odločitev. S tem ko smo vstopili v klub EMU, smo sprejeli njegova pravila in prav je, da se jih držimo. Države, ki se teh pravil ne držijo, bodo dolgoročno plačale precej visoko ceno, čeprav se trenutno morda zdi, da se posameznih kršiteljem (Grčija) gleda skozi prste. Slabost oziroma pomanjkljivost EMU je ta, da ni skupne fiskalne politike, oziroma je le ta precej težko uresničljiva. Da pa se podobni primeri ne bi ponavljali tudi v prihodnje, pa je potrebno sprejeti jasna in transparenta pravila, ki bodo kaznovala kršitelje in na tak način ohranjale disciplino posameznih članic in kredibilnost EMU ter njene skupne valute.«

Ali lahko, po vašem mnenju, novih 600 milijard dolarjev vreden ukrep Feda učinkovito zniža brezposelnost ZDA?

James Foye: »Osebno verjamem, da bo QE2 program, podprt z nizkimi obrestnimi merami, pospešil rast ameriškega gospodarstva in sem tudi rast zaposlenosti. Mislim tudi, da program ustvarja psihološko zaupanje, da bodo oblasti v Ameriki sprejele še dodatne ukrepe za oživitev gospodarske rasti, če bodo le-ti potrebni. To zaupanje pa opogumlja podjetja, da začnejo počasi zaposlovati. Če se motim pri tem in QE2 ne bo uspešen pri stimuliranju gospodarstva, potem bo to vodilo v pomembni padec dolarja, kar bo povečalo ameriški izvoz in tako kreiralo nova delovna mesta. Sem pa ekstremno prepričan, da tudi če QE2 ne uspe v stimuliranju gospodarstva, bo še vedno izboljšal položaj zaposlenosti.«

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

»Naslednja kriza« in ideje, kako jo rešiti

05.01.2011

J. P. Foye