Zaenkrat nismo med visokotveganimi, vendar nas še čaka sanacija bančnega sistema, ki je denimo potopil Irsko. Brez reform (posebej pokojninske) gremo po podobni poti kot ostale problematične evropske države. Sodelovanje Slovenije je zaradi solidarnosti obvezno, vendar povsem nelogično.
Pomoč Irski iz mehanizma EU za pomoč državam v težavah je po besedah številni medijev samo še vprašanje časa. Mnogi menijo, da bodo za pomoč zaprosili tudi Portugalci in morda še Španci. Kako menite, da se bodo na to odzvali trgi in v katerih segmentih trga lahko v primeru pomoči pričakujemo največje premike?
Aleš Šoba: »V času, ko je bil sprejet mehanizem za pomoč državam v težavah, je bilo pričakovano, da bo že sama ustanovitev takšnega mehanizma dovolj, da ne bo prišlo do nadaljevanja evropske dolžniške krize, ki se je začela v Grčiji. Sedaj je za pomoč zaprosila še Irska in zahtevane donosnosti portugalskih državnih obveznic in CDS (Credit Default Swap) kažejo, da bo naslednja Portugalska. Če bo za Portugalsko pomoč potrebovala še Španija, sam mehanizem ni dovolj velik, da bi se spopadel s to težavo, saj je špansko gospodarstvo večje od vseh treh problematičnih držav skupaj (Irska, Portugalska in Grčija). Evropa bo morala odgovoriti s tem, da bo povečala sredstva za pomoč državam v težavah, oziroma bo ECB začela svoj program »QE« po vzoru ameriškega Feda. Zadnja opcija je razpad euroobmočja na dva dela: enega pod okriljem Nemčije in na del, kjer so države, ki potrebujejo devalvacijo svoje valute, da izplavajo iz krize. Kakšen bo razplet, je težko napovedati, dejstvo pa je, da je projekt euro v krizi in dokler ne bo verodostojne rešitve, bodo cene obveznic (predvsem napadenih držav) nadaljevale svoj padec; podobno usodo bo doživljal tudi sam evro.«
Kakšen učinek na evropsko valuto bi imel bankrot katere od članic območja evra? Bi lahko to sprožilo verižno reakcijo in ogrozilo države, ki v tem trenutku še ne spadajo med tiste, ki bi mogoče potrebovali pomoč?
A.Š.: »Prestrukturiranje dolgov določenih držav (predvsem Grčije) je v prihodnje neizogibno, saj zadolženost le teh ni vzdržna. Vendar je takšen scenarij že vračunan v trgih kapitala, zato ne bi smel dodatno negativno vplivat na ostale članice. Drugače je z ostalimi članicami, kjer se sedaj povečuje verjetnost prestrukturiranja dolgov v prihodnje predvsem Irske, Portugalske in Španije. To bo povzročilo težave še Italiji, Belgiji in nazadnje še Franciji. Če ne bo ECB pričela odkupovati dolg držav euroobmočja, se lahko v težavah znajdejo zdrave članice, saj bodo le te prisiljene prevzeti obveznosti šibkejših, če želijo ohraniti evropsko monetano unijo. Države lahko padajo kot domine.«
Ali menite, da Grčija, kljub številnim nasprotovanjem, uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje dolga? Kaj bi se lahko druge države naučile iz primera Grčije?
A.Š.: »Bankrot Grčije letos ne bi koristil ne Grčiji, ne ostalim državam euroobmočja, zato je v interesu celotnega euroobmočja, da Grčija svoj primarni deficit v naslednjih letih uravnovesi, nakar bo sledilo prestrukturiranje dolga. Menim, da uspešno izvaja ukrepe, saj ji drugega tudi ne preostane. Glavni nauk je, da če tuji vlagatelji financirajo državni dolg, se lahko v trenutku razpoloženje spremeni in država ostane brez dostopa do novih virov financiranja in tako lahko nastopi dolžniška kriza preko noči.«
Borut Pahor je na zadnji seji DZ dejal, da Sloveniji nihče ne pripisuje, da bi se ji »lahko zgodila Grčija« in da je nihče ne umešča med visoko tvegane države. Ali se strinjate s to izjavo? Kaj menite o sodelovanju Slovenije v mehanizmu pomoči?
A.Š.: »Zaenkrat nismo med visokotveganimi, vendar nas še čaka sanacija bančnega sistema, ki je denimo potopil Irsko. Brez reform (posebej pokojninske) gremo po podobni poti kot ostale problematične evropske države. Sodelovanje Slovenije je zaradi solidarnosti obvezno, vendar povsem nelogično. Slovenija pomaga Grčiji in Irski, da ohranita višji standard, kot ga ima slovensko prebivalstvo, po drugi strani pa Pahor zahteva zamrznitev pokojnin in plač v javnem sektorju. Popoln nesmisel. Na račun nižjega standarda v Sloveniji ohranjamo višji standard v ostalih bogatejših državah.«
Ali lahko, po vašem mnenju, novih 600 milijard dolarjev vreden ukrep Feda učinkovito zniža brezposelnost ZDA?
A.Š.: »Učinek na stopnjo brezposelnsti bo minimalen. Najverjetnejši učinek bo rast različnih naložbenih skupin (delnice, surovine). To bo povzročilo inflacijo finančnih naložb in inflacijo hrane in industrijskih surovin, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko rast.
Tudi sam Fed priznava, da bo učinek minimalen. V njihovi zadnji napovedi pričakujejo stopnjo brezposelnosti v letu 2011 med 8,9 do 9,1 odstotkov, kar je glede na trenutnih 9,6 odstotkov minimalen popravek.«
