• Wall Street začel teden s padcem • Evropske borze dan zaključile v rdečih številkah • Avstrijska banka RBI v tretjem četrtletju podvojila dobiček • Pristanišče Reka se je pridružilo združenju severnojadranskih pristanišč • Delničarji British Airways in Iberie za združitev • Ljubljanska borza: SBI TOP odstotek navzdol • Na LJSE pričela kotirati Raiffeisen Centrobank • V sredo zaustavitev trgovanja z delnicami Zvona Ena • Sava Re v devetih mesecih z 1,6 milijona evrov dobička • Azijske
ZDA
Wall Street začel teden s padcem
V ponedeljek smo bili priča negativnemu trgovanju na ameriškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,36 odstotka vrednosti in končal 39,51 točke nižje pri vrednosti 11.052,49 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa je šel navzdol za 0,37 odstotka in končal pri 2.525,22 točke, kar je za 9,34 točke nižje kot v petek.
Finančni ministri EU so v nedeljo soglasno dosegli dogovor o 85 milijard evrov mednarodne pomoči Irski za ureditev njenega bančnega sektorja in premostitev dolžniške krize, vendar to ni pomorilo vlagateljev, ki se bojijo nadaljnje širitve krize v območju evra. Tej naj bi bili izpostavljeni predvsem Portugalska in Španija.
Evropa
Evropske borze dan zaključile v rdečih številkah
Evropske borze so ponedeljkovo trgovanje sklenile z negativnim predznakom, saj je strah pred širjenjem dolžniške krize iz Irske v druge države območja med vlagatelji še prisoten. Vlagatelji namreč ugotavljajo, da pomoč Irski širjenja krize ne bo ustavila, skrbijo pa jih predvsem razmere v Španiji.
V skladu z dogovorom o pomoči Irski je 35 milijard evrov namenjenih za krepitev irskega bančnega sistema. Od tega bo šlo deset milijard za takojšnje ukrepe dokapitalizacije, 25 milijard pa je preventiva v podporo bančnemu sektorju. Preostalih 50 milijard je namenjenih za pokritje potreb proračunskega financiranja.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v primerjavi s petkom znižal za 3,48 odstotka na 2.669,96 točke.
V Parizu se je indeks CAC 40 oblikoval pri 3.636,96 točke, kar je 2,46 odstotka manj kot v petek. Indeks FTSE 100 v Londonu se je znižal za 1,75 odstotka na 5.569,73 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa za 2,20 odstotka na 6.697,97 točke.
Indeks BUX v Budimpešti je utrpel 2,61-odstotni padec in trgovanje sklenil pri 20.221,37 točke. V Milanu je indeks FTSE Italia All-Share izgubil 2,52 odstotka in sklenil pri 19.986,42 točke, indeks ATX na Dunaju pa je padel za 1,47 odstotka na 2.642 točk.
Temu trendu je sledila tudi borza v Zagrebu, kjer se je indeks Crobex znižal za 0,32 odstotka na 1.779,24 točke, medtem ko je indeks Belex 15 na beograjski borzi zabeležil 1,47-odstotno rast in se oblikoval pri 648,87 točke.
Avstrijska banka RBI v tretjem četrtletju podvojila dobiček
Pred kratkim združena avstrijska banka Raiffeisen Bank International (RBI) je v letošnjem tretjem četrtletju več kot podvojila čisti dobiček. Znašal je 311 milijonov evrov, kar je 125 odstotkov več kot v drugem četrtletju, so danes sporočili iz banke s sedežem na Dunaju.
RBI je tretja največja banka v Avstriji. Nastala je poleti z združitvijo banke Raiffeisen Zentralbank Österreich in njenega vzhodnoevropskega holdinga Raiffeisen International.
V banki kot glavni vzrok za rast dobička navajajo rezultate vrednotenja finančnih investicij in izvedenih finančnih instrumentov.
RBI je uradno začela poslovati 11. oktobra, torej po koncu tretjega četrtletja. Zato so finančni rezultati le formalni, pa čeprav ustanovitev nove banke velja za nazaj - z dnem 1. januar 2010, so pojasnili v sporočilu za javnost.
V prvih treh četrtletjih skupaj bi RBI ustvarila 783 milijonov evrov konsolidiranega dobička ter 997 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, rezervacije za izgube zaradi oslabitev pa bi v tem obdobju znašale 913 milijonov evrov. Bilančna vsota banke bi 30. septembra znašala 143,1 milijarde evrov oz. 1,8 odstotka manj kot konec lanskega decembra.
Pristanišče Reka se je pridružilo združenju severnojadranskih pristanišč
Predstavniki pristanišč Koper, Trst, Benetke in Ravenna so v ponedeljek tudi uradno potrdili vstop Reke v združenje severnojadranskih pristanišč NAPA, ki se sicer ukvarja z intenzivno promocijo južne transportne poti, so sporočili z Luke Koper.
Združenje severnojadranskih pristanišč je aktivno tudi pri državnih in evropskih institucijah, ki krojijo evropsko prometno politiko. Nedavno je bil v direktivo Evropske unije za razvoj železniškega tovornega prometa med devet prednostnih koridorjev prvič uvrščen tudi koridor Jadran-Baltik, konec oktobra pa se je združenje mednarodnim logističnim podjetjem predstavilo na multidisciplinarni konferenci o transportu in logistiki v Opatiji, so še zapisali.
Delničarji British Airways in Iberie za združitev
Delničarji britanske letalske družbe British Airways in španske letalske družbe Iberia so v ponedeljek soglašali s 5,7 milijarde britanskih funtov (6,7 milijarde evrov) vredno združitvijo v tretjega največjega letalskega prevoznika v Evropi.
Za združitev je na ločenih skupščinah v Londonu in Madridu glasovalo več kot 99 odstotkov navzočih delničarjev obeh družb, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Letalski družbi sta združitev napovedali v začetku leta. Kot sta pojasnili, gre za način preživetja v panogi, ki se sooča z upadom potnikov, tako na poslovnih kot turističnih potovanjih.
Predsednik British Airways Martin Broughton je na skupščini v Londonu povedal, da ima sklenjeni posel »prepričljivo, strateško in finančno logiko« in bo prinesel koristi tako za zaposlene kot tudi potnike in delničarje.
Skupščine British Airways v Londonu se je zaradi stavke zaposlenih na podzemni železnici ter novozapadlega snega sicer udeležilo le približno 30 odstotkov delničarjev.
Izvršni direktor British Airways Willie Walsh je združitev ocenil kot jamstvo za bolj učinkovito tekmovanje z nizkocenovnimi prevozniki. V združeni družbi bodo imeli delničarji britanskega prevoznika 56-odstotni delež, španskega pa preostanek.
V obeh družbah si po petem letu od združitve obetajo sinergije v višini 400 milijonov evrov letno. Glede na višino prihodkov se bo združena letalska družba, imenovana International Airlines Group, uvrščala na tretje mesto v Evropi, za nemško Lufthanso in francosko-nizozemsko Air-France KLM.
Sedež International Airlines Group bo v Madridu, kjer bodo tudi seje upravnega odbora in skupščine delničarjev, njeno finančno in operativno poveljstvo pa bo v Londonu. Delnice združene letalske družbe bodo predvidoma začele kotirati na borzi v Londonu konec januarja.
Vsaka letalska družba bo ohranila svojo obstoječo blagovno znamko v komercialne namene. Skupaj bosta imeli floto 406 letal, na več kot 250 ciljev po svetu letno prepeljali 57 milijonov potnikov ter ustvarili 12 milijard funtov (14,2 milijarde evrov) letnih prihodkov.
Slovenija
Ljubljanska borza: SBI TOP odstotek navzdol
Ljubljanska borza je nov, skrajšani trgovalni teden, začela negativno. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 840,36 točke, kar je 9,10 točke oz. 1,07 odstotka manj kot v petek. Pocenile so se vse delnice iz indeksa z izjemo Krke, največji padec tečaja pa so zabeležile delnice Gorenja.
Na Ljubljanski borzi se bo ta teden trgovalo le do četrtka, v petek pa bo borza zaradi priprav na mednarodni trgovalni sistem Xetra, ki ga bo uvedla v ponedeljek, 6. decembra, zaprta. Četrtek bo tako zadnji trgovalni dan na sistemu BTS.
Negativen začetek tedna na ljubljanskem borznem parketu je pospremil tudi skromen promet. Borzni posredniki so namreč skupaj sklenili za 862.120 evrov poslov.
K padcu indeksa SBI TOP so največ prispevale delnice Gorenja, katerih enotni tečaj se je znižal za 2,72 odstotka na 12,23 evra, borzni posredniki pa so z delnicami velenjske družbe ustvarili za 23.410 evrov poslov.
Med blue chipi so se ob sicer skromnem prometu, ki ni presegel 10.000 evrov, občutno pocenile tudi delnice Mercatorja, katerih enotni tečaj se je znižal za 1,77 odstotka na 155,07 evra. Delnice Nove Kreditne banke Maribor (15.200 evrov) so se pocenile za 1,33 odstotka na 10,36 evra, delnice Telekoma Slovenije (85.860 evrov) pa za 1,24 odstotka na 90,29 evra.
Kot omenjeno, so se med najpomembnejšimi delnicami podražile le delnice Krke, a je bila rast skromna. Enotni tečaj je v primerjavi s petkom pridobil le 0,03 odstotka in se oblikoval pri vrednosti 62,73 evra. So pa bile Krkine delnice najbolj likvidne; z njimi je bilo sklenjenih za 437.280 evrov poslov.
Med delnicami iz prve borzne kotacije so se medtem pocenile tudi delnice Luke Koper (47.960 evrov; -1,16 odstotka na 17,87 evra) in Intereurope (-0,73 odstotka na 4,07 evra), pri čemer je bil promet s slednjimi zelo skromen.
V standardni kotaciji so se ob nizkem prometu najbolj pocenile delnice Pivovarne Laško (-2,69 odstotka na 15,21 evra), pocenile pa so se tudi delnice Pozavarovalnice Sava (-1,20 odstotka na 8,20 evra), Zavarovalnice Triglav (-1,07 odstotka na 16,61 evra), Aerodroma Ljubljana (-0,75 odstotka na 19,93 evra) in Save (-0,26 odstotka na 120,62 evra).
Največji padec tečaja so sicer v ponedeljek na Ljubljanski borzi zabeležile delnice celjskega Cetisa, s katerimi se trguje v vstopni kotaciji. Enotni tečaj se je namreč ob sicer skromnem prometu znižal kar za 20 odstotkov.
Na LJSE pričela kotirati Raiffeisen Centrobank
Na Ljubljansko borzo je bila v petek sprejeta avstrijska družba Raiffeisen Centrobank, datum njene vključitve v trgovanje pa bo Ljubljanska borza sporočila naknadno.
Delničarji MP Naložbe o poteku likvidacije družbe
Družba MP Naložbe je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 84.903 evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj dvakrat toliko kot v primerjalnem obdobju. Dobiček iz poslovanja je bil bistveno boljši kot v primerjalnem obdobju, predvsem zaradi odpisov vrednoti, ki so bili za polovico manjši. To zmanjšanje je predvsem posledica nižje amortizacije, saj je družba v letošnjem drugem četrtletju prodala večji del poslovnih prostorov ter pripadajoče opreme. Družba je tako v prvih devetih mesecih dosegla minimalen pozitivni celotni poslovni izid v višini 4.253 evrov, kar pa glede na precejšnjo izgubo v letu 2009 predstavlja pomembno izboljšanje.
Delničarji družbe MP Finance so na današnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 51,09 odstotka kapitala, obravnavali poročilo o poteku likvidacijskega postopka družbe in predlog o razdelitvi premoženja družbe ter izbris družbe iz registra.
V sredo zaustavitev trgovanja z delnicami Zvona Ena
Ljubljanska borza bo na trgu delnic investicijskih družb v sredo začasno ustavila trgovanje z delnicami družbe Zvon Ena. Ustavitev trgovanja bo trajala do izključitve iz borznega trga, razlog za ustavitev pa je preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad.
Sava Re v devetih mesecih z 1,6 milijona evrov dobička
Pozavarovalnica Sava je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarila 1,6 milijona evrov čistega dobička, potem ko je enako obdobje lani končala s 6,6 milijona evrov izgube. Hkrati so se bruto premije zmanjšale za 3,8 odstotka na 113,4 milijona evrov.
Bruto premije so nad načrtovanimi vrednostmi, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Pozavarovalnice Sava.
Kot po petkovi seji nadzornega sveta pojasnjujejo v Pozavarovalnici Sava, je bil padec premije načrtovan in je v skladu s strategijo družbe, da znižuje odvisnost od slovenskega pozavarovalnega trga. Premije iz tujine so se povečale za 11,1 odstotka.
Azija
Azijske borze mešano
Azijske borze so medtem ob ne preveč izrazitem prometu dan zaključile mešano, vlagatelji v Aziji pa pričakujejo predvsem vrsto ekonomskih podatkov, ki bodo ta teden objavljeni v ZDA.
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v ponedeljek v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.125,99 točke. To je 86,43 točke oziroma 0,86 odstotka več kot v petek.
Rast tečajev delnic je spodbudil šibkejši jen, ki se je pocenil v odnosu do dolarja. Japonski izdelki so v tujini posledično cenovno konkurenčnejši, zato raste tudi repatriiran dobiček. Vlagatelji sicer še vedno previdno spremljajo dogajanje na Korejskem polotoku, kjer so se v minulih dneh okrepile napetosti med Severno in Južno Korejo.
Osrednji indeks tajvanske borze se je okrepil za 0,66 odstotka, indeks Hang Seng v Hongkongu pa za 1,26 odstotka. Osrednji indeks šanghajske borze se je medtem znižal za 0,19 odstotka, v Seulu pa so tečaji v povprečju izgubili 0,33 odstotka.
Nissan leaf kot prvi električni avto postal Evropski avto leta 2011
Kot ocenjujejo v Nissanu, gre tudi za prvo globalno, cenovno dostopno vozilo brez emisij, namenjeno množični prodaji.
Nissan leaf je tako po mnenju 57 avtomobilskih novinarjev iz 23 evropskih držav pustil za seboj vse tekmece, tudi vseh šest tekmecev, ki so se uvrstili v finalni izbor za Evropski avto leta.
Poleg leafa so se za naziv potegovali še Alfa Romeo giulietta, Citroenov c3/DS3, Daciin duster, Fordov c-Max/grand C-Max, Oplova oz. Vauxhallova meriva in Volvov model s60/v60.
Surovine
Podražitev nafte le kratkotrajna?
Cene nafte so se v ponedeljkovem azijskem elektronskem trgovanju zvišale, vendar pa analitiki menijo, da bo podražitev le kratkotrajna, saj se med vlagatelji krepi negotovost glede dolžniške krize v Evropi.
Tudi okrepitev tečaja ameriškega dolarja v razmerju do evra potiska cene nafte navzdol, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Evro se je dopoldne v azijskem trgovanju znižal na novo najnižjo vrednost v zadnjih dveh mesecih, namreč 1,3181 dolarja.
Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena januarja, se je do popoldneva po singapurskem času na blagovni borzi v New Yorku podražila za 56 centov na 84,32 dolarja. Popoldne na newyorški blagovni borzi ni prišlo do bistvene spremembe glede na azijsko trgovanje, tako da je cena znašala 84,36 dolarja, kar je 60 centov več kot ob koncu trgovanja v petek.
Severnomorska nafta brent prav tako z dobavo v januarju pa se je na londonski borzi glede na petek podražila za 43 centov na 86,01 dolarja.
»Cene nafte in dolarja so v nasprotnem razmerju; če se dolar krepi, to potiska navzdol cene nafte,« je povedala analitičarka pri družbi Phillip Futures' Ong Yi Ling. Zaradi višjega tečaja dolarja je namreč nafta za kupce s šibkejšimi valutami dražja, to pa vodi v zmanjšanje povpraševanja in posledično ceni nafto.
Naftni derivati od torka dražji
Naftni derivati v Sloveniji se bodo s torkom podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,9 centa na 1,238 evra, neosvinčenega 98-oktanskega oz. 100-oktanskega bencina pa za 0,9 centa na 1,264 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,1 centa na 1,193 evra, kurilno olje pa za 0,2 centa na 0,762 evra za liter.
Kot so v ponedeljek še sporočili iz Petrola in OMV, bo cena avtoplina ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter.
Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET) Djani Brečevič je za STA pojasnil, da so trenutno pogonska goriva, če upoštevamo sosednje države, dražja kot v Sloveniji le v Italiji. Dodal je, da podražitve naftnih derivatov na inflacijo v Sloveniji ne bodo imele bistvenega vpliva.
Vlada si več ne more privoščiti višanja trošarin
Na vprašanje, kakšna bo po njegovem mnenju glede na visoke cene vladna politika na področju trošarin, je odgovoril, da si vlada zagotovo ne more več privoščiti višanja, saj bi s tem dodatno pritiskala na inflacijo. Poleg tega pa izvajalci dejavnosti, katerih glavna ali pomembna surovina so naftni derivati, tega ne bi prenesli, je dodal.
Brečevič torej dviga trošarin ne pričakuje, glede na to, da bo s 1. marcem prihodnje leto v Sloveniji v veljavo stopila t. i. okoljska dajatev na pogonska goriva, pa meni, bo jih bo vlada prisiljena celo znižati.
Na ministrstvu za finance pa so ob tej priložnosti za STA spomnili, da je vlada konec septembra sprejela predlog novele zakona o trošarinah, s katero so se trošarine za električno energijo in zemeljski plin zadržale na ravni, na katero so bile povzdignjene s 1. avgustom. Načrtovane in z zakonom določene novembrske spremembe trošarin tako ni bilo.
Glavni razlog za podražitev je padanje evra napram dolarju
V zadnjem mesecu se je sicer cena surove nafte na svetovni ravni ves čas gibala nad 80 evri za 159-litrski sod. 29. oktobra je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte odšteti 81,67 dolarja, za sod severnomorske nafte brent pa 83,18 dolarja. V ponedeljek sta ceni 84,32 dolarja oz. 86,11 dolarja za 159-litrski sod. Nafta se je torej v mesecu dni podražila za nekaj manj kot tri dolarje.
»Glavni vzrok za to podražitev, ki je zdaj nastala, je tečaj evra nasproti dolarju v zadnjih 14 dneh. Dolarska vrednost evra se je v tem času zmanjšala za skoraj štiri odstotke,« je dogajanje na naftnem trgu komentiral direktor inštituta za raziskave v energetiki Brečevič in dodal, da je na rast cen rahlo vplivala še zaskrbljenost zaradi morebitne širitve dolžniške krize v območju evra.
Kratkoročno pričakuje, da bodo cene pogonskih goriv v veliki meri odvisne od tečaja dolarja in evra, »po drugi strani pa ne pričakujem, da bi se do konca leta cene nafte dvignile na več kot 90 dolarjev za sod«.
Dolgoročno pa Brečevič napoveduje, da bo cena pogonskih goriv odvisna od kazalnikov gospodarske rasti oz. od tega, kakšno bo povpraševanje. »Kljub temu pa ne pričakujem, da bi prihodnje leto cene nafte presegle 100 dolarjev za sodček,« je poudaril.
Za Slovenijo to po njegovih besedah pomeni, da ni pričakovati, da bi se cene goriv v prihodnje zniževale, temveč bomo priča trendu naraščanja cen pogonskih goriv.
Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
Valute
Dogovor glede Irske ni pomagal evru
Dogovor o pomoči Irski ni pozitivno vplival ne tečaj evra. Zaskrbljenost vlagateljev je potisnila njegov tečaj navzdol, ki je najnižje po 20. septembru.
Nedeljska odločitev EU, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da Irski posodijo 85 milijard evrov, namreč ni omejila širjenja dolžniške krize v druge evropske države. Vlagateljev v tem kontekstu ne skrbi toliko Portugalska, za katero mnogi ugotavljajo, da je naslednja v vrsti za pomoč EU in IMF, temveč Španija.
Na frankfurtski borzi je bilo treba v ponedeljek za evro odšteti 1,3097 dolarja (v petek 1,32425 dolarja). Evropska centralna banka pa je referenčni tečaj evra opoldne postavila pri 1,3146 dolarja (v petek 1,3225 dolarja).
Japonska centralna banka: Močan jen lahko pozitiven za japonsko gospodarstvo
Močan jen bi lahko kljub težavam izvoznikov v dolgoročnem smislu pozitivno vplival na japonsko gospodarstvo, je v nagovoru gospodarstvenikom v Nagoji dejal guverner japonske centralne banke Masaki Širakava.
Gledano kratkoročno, krepak jen siromaši prihodke in dobičke izvozno usmerjenih podjetij, gledano dolgoročno, pa bodo imele nižje cene uvoženih izdelkov na Japonskem za posledico izboljšanje pogojev menjave, je po poročanju francoske tiskovne agencije poudaril Širakava.
Dodal je, da takšen učinek močne nacionalne valute vodi v rast realnih prihodkov Japonske.
Sicer pa so japonski izvozniki zaradi močnega jena v tujini trenutno precej manj konkurenčni. Njihovi prihodki so zato manjši, to pa ogroža že tako občutljivo japonsko gospodarstvo. Gonilna sila slednjega je namreč prav izvoz.
Japonska je oktobra zabeležila najnižjo rast izvoza v letošnjem letu, saj je povpraševanje po japonskih produktih v tujini upadlo. Septembra se je obseg japonske industrijske proizvodnje zmanjšal že četrtič zapored.
Jen je pred tedni zabeležil rekordno vrednost v zadnjih 15 letih. Tečaj japonske valute pa se je v primerjavi z dolarjem v zadnjih tednih na račun skrbi glede dogajanja v območju evra in na korejskem polotoku vendarle nekoliko znižal.
Vrednosti pomembnih kazalnikov za 29. 11. 2010
| Ime | Področje | Vrednost | Δ | % |
| SBI TOP | LJSE | 840,36 | - 9,10 | - 1,07 |
| Dow Jones Industrial Average |
NYSE | 11.052,49 | - 39,51 |
- 0,36 |
| S&P 500 | NYSE | 1.187,76 | - 1,64 |
- 0,14 |
| Nasdaq Composite | Nasdaq | 2.525,22 | - 9,34 |
- 0,37 |
| Eurostoxx 50 | Evropa | 2.669,96 | - 96,37 | - 3,48 |
| FTSE 100 | London | 5.668,70 | - 30,23 |
- 0,53 |
| DAX | Frankfurt | 6.697,97 | - 151,01 | - 2,20 |
| CAC 40 | Paris | 3.636,96 | - 91,69 | - 2,46 |
| Nikkei 225 | Tokio | 10.125,99 | + 86,43 | + 0,86 |
| Hang Seng | Hong Kong | 23.166,22 | + 288,97 | + 1,26 |
| EUR/USD | valute | 1,3107 | - 0,0135 | - 1,02 |
| USD/JPY | valute | 84,0850 | - 0,01 | - 0,01 |
| Nafta* | surovine | 85,73 $ |
||
| Zlato** | žlahtne kovine | 1.366,00 $ | ||
| 10-letne ame. držav. obveznice | obveznice | 2,8220 % | - 0,0420 | - 1,47 |
| * - cena za 159-litrski sodček, ** - cena za unčo (troy ounce), ki tehta 31,1035 g |
||||
