Trenutne Irske težave na dolgi rok ne bi smele imeti pomembnejšega vpliva na evropsko valuto, katere vrednost je v največji meri odvisna od gospodarskega stanja evroobmočja kot celote. Stanje pa se lahko bistveno spremeni v primeru širitve dolžniške krize na večje evropske države.
Pomoč Irski iz mehanizma EU za pomoč državam v težavah je po besedah številni medijev samo še vprašanje časa. Mnogi menijo, da bodo za pomoč zaprosili tudi Portugalci in morda še Španci. Kako menite, da se bodo na to odzvali trgi in v katerih segmentih trga lahko v primeru pomoči pričakujemo največje premike?
Matej Mazi, NLB Skladi: »Zaenkrat imata pomoč že odobreno Grčija in Irska. Omenjeni državi tudi skupaj s Portugalsko, ki se v zadnjem času ravno tako izpostavlja kot rizična država, predstavljajo le sedem odstotkov BDP-ja evroobmočja, zato kljub pomoči ne gre pričakovati znatnejših odzivov na posameznih segmentih trga. Potencialno večjo težavo predstavlja morebitna širitev dolžniške krize v Španijo oziroma v še katero drugo večjo evropsko državo, saj samo Španija predstavlja kar 13 odstotkov BDP-ja evroobmočja. Širitev dolžniške krize bi tako lahko imela pomemben vpliv na vrednost evropske valute, evropski bančni sistem in stroške zadolževanja v evrih. Še posebej velik problem pa lahko nastane v letu 2011, ko bo morala ena največjih evropskih držav, Francija, refinancirati 30 odstotkov svojega dolga.«
Kakšen učinek na evropsko valuto bi imel bankrot katere od članic območja evra? Bi lahko to sprožilo verižno reakcijo in ogrozilo države, ki v tem trenutku še ne spadajo med tiste, ki bi mogoče potrebovali pomoč?
M.M: »Trenutne Irske težave na dolgi rok ne bi smele imeti pomembnejšega vpliva na evropsko valuto, katere vrednost je v največji meri odvisna od gospodarskega stanja evroobmočja kot celote. Stanje pa se lahko bistveno spremeni v primeru širitve dolžniške krize na večje evropske države.
Daljše obdobje negotovosti in gospodarskega stagniranja bi lahko imelo negativen vpliv tudi na ostale države. Vendar velja opozoriti, da so številne države že sprejele varčevalne ukrepe ter reforme, s katerimi želijo spodbuditi gospodarsko aktivnost in razbremeniti privatni sektor, oz. so tik pred sprejetjem takšnih reform. Morebitno zmanjšanje negotovosti pa bi utegnilo imeti ravno nasproten, izrazito pozitiven učinek.«
Ali menite, da Grčija, kljub številnim nasprotovanjem, uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje dolga? Kaj bi se lahko druge države naučile iz primera Grčije?
M.M: »Grčija je sicer sprejela določene varčevalne ukrepe, ki deloma že dajejo pozitivne rezultate, a jo zaradi številnih afer o prikrivanju dejanskega stanja v državi ne bi postavili za zgled ostalim državam. V tem kontekstu se zdi primerneje izpostaviti Irsko kot primer dobre prakse, kjer je vlada tudi za ceno svojega obstoja sprejela številne varčevalne reforme, s katerimi bi se država lahko hitreje izvila iz dolžniškega primeža.
Grčija je ostalim državam z izjemo nekaterih sprejetih reform zgled, kako se ne sme pretirano obremenjevati privatnega sektorja na račun lagodnega življenja v javnem sektorju.«
Borut Pahor je na zadnji seji DZ dejal, da Sloveniji nihče ne pripisuje, da bi se ji »lahko zgodila Grčija« in da je nihče ne umešča med visoko tvegane države. Ali se strinjate s to izjavo? Kaj menite o sodelovanju Slovenije v mehanizmu pomoči?
M.M: »Visoko tvegane države imajo dolga za več kot 100 odstotkov BDP-ja, medtem ko je slovenski dolg konec leta 2009 znašal 35,9 odstotka BDP, kar Slovenijo uvršča med manj zadolžene države. Bolj zaskrbljujoča pa je dinamika zadolževanja, saj se je od konca leta 2008 in do konca leta 2009 zadolženost povečala z 22,6 odstotka na 35,4 odstotka BDP1. Ob visokemu padcu in sedaj počasnem okrevanju proizvodne aktivnosti, še vedno naraščajoči brezposelnosti in ob predvidenem 5,6 odstotnem proračunskem primanjkljaju v letu 2010 zadolževanja ne bo lahko zaustaviti oziroma zmanjšati2.
Vstop Slovenije v EU in ožje v evroobmočje prinaša tako koristi kot tudi obveznosti.«
Ali lahko, po vašem mnenju, novih 600 milijard dolarjev vreden ukrep Feda učinkovito zniža brezposelnost ZDA?
M.M: »O učinkih drugega kvantitativnega sproščanja na brezposelnost v ZDA si niso enotni ne ekonomisti in ne člani Feda. Kljub temu pa so že govorice o novem paketu pomoči ameriškemu gospodarstvu rahlo blagodejno vplivale na kapitalski trg, pri čemer je bil lahko vir te manjše blagodejnosti tudi drugod, pomiritev vlagateljev pa je zagotovo pozitivno vplivala tudi na ostale segmente gospodarstva. Kot zanimivost povejmo, da se je število novih brezposelnih v ZDA v preteklem tednu znižalo na 407.000, kar je najnižje število po letu 2008. Smer je torej zaenkrat prava.«
