»Po prevzemu upravljanja sklada v februarju nas je v spremembe portfelja silila prevzemna aktivnost znotraj panoge, saj smo morali nadomeščati prevzete delnice z novimi znotraj panoge. Zaradi izjemne rasti biotehnoloških delnic pa povečujemo tudi razpršenost sklada.«
V prvi polovici leta 2012 je družba za upravljanje (DZU) KBM Infond prevzela upravljanje skladov Probanka upravljanje. Tako je KBM Infond postala ena izmed največjih DZU v Sloveniji.
Upravljanje sklada Probanka Biotech je takrat prevzela mag. Barbara Gačnik, ki je bila letos po izboru revije Moje Finance izbrana za upravljavko leta 2011. Probanka Biotech - podsklad namenjen vlagateljem, ki želijo del svojih prihrankov dolgoročno vložiti in razpršiti v perspektivne družbe iz panoge biotehnologije po vsem svetu - pa je v zadnjem času beležil nadpovprečne donosnosti in je postal eden izmed najbolj donosnejših vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji.
Tako smo se odločili za pogovor z mag. Barbaro Gačnik.
Katere naložbe sklada so najbolj zaslužne za tako rast vrednosti enote premoženja?
B.G.: »Ne gre toliko za posamezne naložbe kot gre za dejanske razmere v panogi. Veliki farmacevti se soočajo s t.i. »patent cliffom«, saj v naslednjih letih potečejo patenti nekaterim najbolje prodajanim zdravilom in proizvajalci iščejo vse možne načine za nadomestilo izpada prihodka. Iz tega razloga se je apetit po podjetjih, ki ustvarjajo in razvijajo nova zdravila, močno povečal. Največ takih najdemo prav znotraj biotehnologije. Prevzemna dejavnost je torej zelo živahna. Med top tri naložbe lahko izpostavim Amylin Pharmaceuticals, ki je porasel za dobrih 172 %. Prevzel ga je Bristol Myers Squibb, ki s tem želi nadomestiti izpad prihodka zaradi poteka patenta na Plavix, ki spada med najbolje prodajana zdravila na svetu. Izjemno rast je imela tudi delnica družbe Regeneron Pharmaceuticals, ki je od začetka leta porasla za dobrih 144 %, predvsem zaradi obetavnega novega zdravila za zdravljenje raka, ki ga družba razvija v sodelovanju s Sanofijem , porasel pa je tudi Human Genome Sciences, ki ga je prevzel GlaxoSmithKline.«
Kako se je portfelj delnic spremenil v letošnjem letu? Načrtujete kakšne spremembe v prihodnosti?
B.G.: »Po prevzemu upravljanja sklada v februarju nas je v spremembe portfelja silila prevzemna aktivnost znotraj panoge, saj smo morali nadomeščati prevzete delnice z novimi znotraj panoge. Zaradi izjemne rasti biotehnoloških delnic pa povečujemo tudi razpršenost sklada.«
Na katera podjetja se osredotočate? Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
B.G.: »Izbor naložb v biotehnologiji ni lahko delo. Večinoma gre za družbe, ki razvijajo nova zdravila in molekule, ki so lahko potencialni »blockbusterji«, to so zdravila, ki generirajo prek milijarde dolarjev letnih prihodkov. Pot do tja je lahko dolga in povrh tega izjemno draga. Običajno so te družbe povezane z velikimi farmacevti, ki razvoj teh zdravil do same komercializacije tudi delno financirajo. Najraje se sicer odločam za družbe, ki že tržijo vsaj eno zdravilo in torej generirajo lastne prihodke, ali pa se odločam za družbe, ki imajo zdravilo v zadnji fazi raziskav, podatki iz teh raziskav pa kažejo, da je zdravilo nadpovprečno učinkovito v primerjavi z ostalimi na trgu. Klasični temeljni kazalniki pri izboru ne igrajo pivotalne vloge.«
S katerimi ovirami se srečujete pri iskanju ustreznih naložb?
B.G.: »Kot sem že omenila je torej najtežje oceniti, katera družba ima najbolj ugodno razmerje med potencialnimi bodočimi prihodki in trenutnim vrednotenjem delnice. Pri družbah, ki so šele v fazi razvoja zdravila, gre vedno za neko »obljubo« prihodkov v prihodnosti, za katere je danes težko napovedati kako visoki bodo in kako dolgo bomo na njih čakali. Dobro je torej biti previden in zelo potrpežljiv.«
Katera odlocitev je bila najboljša in katera najslabša, ki ste jo naredili kot upravljavka sklada Probanka Biotech?
B.G.: »Po prevzemu sklada je bil portfelj obstoječih delnic večkrat preponderiran. Vsekakor so bile dobre odločitve povečevanje deležev delnic, ki so bile kasneje prevzete, med neposrečen nakup pa lahko štejem delnico Halozyme Therapeutics, ki razvija zdravila za diabetes, raka, ipd., je pa družba doživela hladen tuš, ko je FDA zavrnila dovoljene za zdravilo za zdravljenje imunske pomanjkljivosti, ki so ga razvijali skupaj z Baxter International. Delnica je zgrmela za 40 %, vendar je del izgube že nadomestila.«
V ZDA potekajo vroče razprave glede zdravstvene reforme, ki jo je predlagala administracija predsednika Obame. V primeru uspešne implementacije bi to lahko imelo negativen vpliv na delnice podjetij iz zdravstvenega sektorja in predvidoma nekoliko manj vpliva na podjetja iz sektorja biotehnologije. Kakšno tveganje to predstavlja za prihodnje gibanje delnic, ki so v portfelju sklada?
B.G.: »Obamova zdravstvena reforma v prvi vrsti cilja predvsem na povečanje števila Američanov z zdravstvenim zavarovanjem, kar bo imelo pozitiven vpliv na prihodke farmacevtov. Na drugi strani pa so ZDA kot država, ki namenja največ BDPja za zdravstveno oskrbo, prisiljeni v varčevanje, kar pomeni pritisk na farmacevtske marže. Kateri vpliv bo prevladujoč bo pokazal čas. Reforma oziroma bolj zniževanje stroškov ima lahko nekaj vpliva na marže velikih biotehnologov, kot so na primer Amgen in Gilead , zanemarljiv pa bo vpliv na biotehnologe, ki imajo tako imenovane »orphan drugs«, to so zdravila, ki so namenjena zdravljenju specifičnih bolezni, za katerimi oboleva ozek krog ljudi in alternativnih zdravil ni na voljo.«
