Oblikovanje mehanizma pomoči je dal signal, da so se države območja evra sposobne odzvati na težave svojih članic in ta poteza je umirila finančne trge. Vprašanje pa je, če višji cilj opravičuje vsa sredstva.
Pomoč Irski iz mehanizma EU za pomoč državam v težavah je po besedah številni medijev samo še vprašanje časa. Mnogi menijo, da bodo za pomoč zaprosili tudi Portugalci in morda še Španci. Kako menite, da se bodo na to odzvali trgi in v katerih segmentih trga lahko v primeru pomoči pričakujemo največje premike?
Barbara Gačnik, KBM Infond: »Irska bo potrebovala okrog 100 milijard evrov pomoči. Pred tem je ugibanje o višini pomoči Irski močno zamajalo vrednost domače valute. Dokler se bo ugibalo o podobnih težavah Portugalske in Španije ne moremo pričakovati stabilne valute. Vsaka nadaljnja fiskalna deterioracija (poslabševanje bolnikovega stanja) držav članic evroobmočja ne bo imela pozitivnega vpliva na evro, poleg tega bo vplivala na večjo volatilnost delniških trgov, med njimi najbolj na bančni sektor. Še posebej negativen vpliv pa ima na dolžniške vrednostne papirje prizadetih držav.«
Kakšen učinek na evropsko valuto bi imel bankrot katere od članic območja evra? Bi lahko to sprožilo verižno reakcijo in ogrozilo države, ki v tem trenutku še ne spadajo med tiste, ki bi mogoče potrebovali pomoč?
B.G.: »V kolikor bi se to zgodilo ni več prihodnosti za skupno evropsko valuto, zato po mojem mnenju EU/IMF ne bosta dopustila, da do bankrota katere od držav članic sploh pride. «
Ali menite, da Grčija, kljub številnim nasprotovanjem, uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje dolga? Kaj bi se lahko druge države naučile iz primera Grčije?
B.G.: »V kolikor Grčija ne uspe znižati proračunskega primanjkljaja na načrtovano raven za leto 2011, ne more pričakovati nadaljne pomoči EU. Potrebne bodo večje strukturne reforme, ki bodo povečale davčne prihodke in še bolj zaostrile krčenje fiskalnih odhodkov. Slednje je pomembna lekcija tudi za ostale države.«
Borut Pahor je na zadnji seji DZ dejal, da Sloveniji nihče ne pripisuje, da bi se ji »lahko zgodila Grčija« in da je nihče ne umešča med visoko tvegane države. Ali se strinjate s to izjavo? Kaj menite o sodelovanju Slovenije v mehanizmu pomoči?
B.G.: »Če je Pahorjeva izjava temeljila na pričakovanem proračunskem primanjkljaju za letos, potem se lahko z njim strinjam. Pričakovan proračunski primanjkljaj Slovenije za leto 2010 naj bi znašal 4,9 odstotka, medtem ko je pričakovan primanjkljaj Grčije skoraj enkrat višji in naj bi znašal 9,4 odstotka. Kljub temu pa menim, da je primanjkljaj potrebno skrčiti pod vzdržnih 3 odstotka.
Oblikovanje mehanizma pomoči je dal signal, da so se države območja evra sposobne odzvati na težave svojih članic in ta poteza je umirila finančne trge. Vprašanje pa je, če višji cilj opravičuje vsa sredstva.«
Ali lahko, po vašem mnenju, novih 600 milijard dolarjev vreden ukrep Feda učinkovito zniža brezposelnost ZDA?
B.G.: »Vlagatelji verjamejo, da lahko. Ukrep so sprejeli pozitivno, kar se je odrazilo na višjih delniških tečajih. Kakšni bodo dejanski rezultati tega ukrepa, pa nam bo pokazal čas.«
