»Slovenija bi morala zavzeti Slovaško stališče«

Pomoč Irski iz mehanizma EU za pomoč državam v težavah je po besedah številni medijev samo še vprašanje časa. Mnogi menijo, da bodo za pomoč zaprosili tudi Portugalci in morda še Španci. Kako menite, da se bodo na to odzvali trgi in v katerih segmentih trga lahko v primeru pomoči pričakujemo največje premike?

Aleš Čačovič: »Odvsino od predpostavk. Pa tudi, če zadanemo scnenarij, lahko zgrešimo reakcijo trgov. Namreč, na tapeti so tri vroče teme: kitajsko brzdanje inflacije, ameriško brzdanje deflacije in evropska periferija. Odnos vlagateljev do posamezne teme se zelo spreminja. Denimo v zadnjih treh mesecih se na svetovnih delniških trgih naklonjenost do tveganja dviguje, medtem, ko trgi CDS-jev* v evropski periferiji ne kažejo večjih znakov popuščanja. Ena od razlag je zagotovo mehanizem »na pomoč«, ki v primeru Grčije še ni obstajal, sedaj v primeru Irske pa že obstaja in vlagatelji očitno verjamejo vanj.

Torej ob prošnji Irske za pomoč lahko sklepamo, da bo (ceteris paribus) ena negotovost manj in odziv na vseh kapitalskih trgih posledično pozitiven. Seveda pa ostaja problem »španski pacient«, ki se bo zbudil iz kome malo pred naslednjim dospetjem njegovih obveznic. Če bo splošno zaupanje na trgih do takrat napredovalo, se bodo Španci in Portugalci tovrstnim scenarijem morda celo izognili.«

Kakšen učinek na evropsko valuto bi imel bankrot katere od članic območja evra? Bi lahko to sprožilo verižno reakcijo in ogrozilo države, ki v tem trenutku še ne spadajo med tiste, ki bi mogoče potrebovali pomoč?

Aleš Čačovič: »Težko si predstavljam, da kaj drugega kot negativen učinek oziroma devalvacijo evra. Verižna reakcija bi bila logična posledica in skupina PIIGS bi morda dobila nove pridružene članice.«

Ali menite, da Grčija, kljub številnim nasprotovanjem, uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje dolga? Kaj bi se lahko druge države naučile iz primera Grčije?

Aleš Čačovič: »Ne bi prehitro sodil o uspešnosti izvajanja fiskalnih ukrepov Grčije. Kajti Grčija si je v zadnjem letu pridobila precej nekredibilnosti pri posredovanih ekonomskih podatkih. Zato so prve številke  po mojem še daleč od tega, da bi jih lahko povezovali z uspehom. Druge članice se po mojem sproti učijo in to je ena redkih pozitivnih lastnosti evropske dolžniške krize.«

Borut Pahor je na zadnji seji DZ dejal, da Sloveniji nihče ne pripisuje, da bi se ji »lahko zgodila Grčija« in da je nihče ne umešča med visoko tvegane države. Ali se strinjate s to izjavo? Kaj menite o sodelovanju Slovenije v mehanizmu pomoči?

Aleš Čačovič: »Z izjavo premiera Pahorja se ne strinjam povsem. Namreč, Sloveniji so pripisovali grški scenarij, vendar k sreči so bili to le slovenski mediji, ki so po večini premalo ali pa preveč površno poučeni o problematiki evropske dolžniške krize. Kakorkoli, na ta način zavajajo splošno slovensko javnost.

Slovenija bi po mojem mnenju morala zavzeti Slovaško stališče. Jasen in učinkovit sistem nadzora in sankcij pakta stabilnosti in rasti mora biti predpogoj kakršne koli fiskalne pomoči. S takšnim pristopom lahko po mojem mnenju več pridobi kot izgubi ne samo Slovenija in Slovaška, temveč celo EMU območje.«


Ali lahko, po vašem mnenju, novih 600 milijard dolarjev vreden ukrep Feda učinkovito zniža brezposelnost ZDA?

Aleš Čačovič: »Težko, ker gre za mehanizem, ki nima direktnega učinka na brezposelnost. Tako kot ga ni imel tudi pred letom dni. Gre za mehanizem, ki skuša spodbuditi investicijsko aktivnost in po drugi strani znižati »hipotekarne« obrestne mere, da bi spodbudili nepremičninski trg oz. omilili trend zaplemb hiš. Vendar dokler izkoriščenost kapacitet privatnega sektorja ne bo v večji meri izkoriščena, večjega vpliva na znižano brezposelnost ni pričakovati.«