Za nami je precej razburljiv teden

Slovenija

Septembra se je število delovno aktivnih povečalo predvsem zaradi večjega zaposlovanja v dejavnosti izobraževanja ob začetku šolskega leta, in sicer za 2.234 oseb na 836.212. Ob izločitvi sezonskih gibanj pa se je upadanje zaposlenosti nadaljevalo. V primerjavi s septembrom 2009 je bilo število delovno aktivnih nižje za 2,1 odstotka. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti se je septembra zaradi sezonskih vplivov znižala na 10,5 odstotka. Oktobra se je število registriranih brezposelnih povečalo na 102.683 (4,9-odstotni mesečni porast), kar je v veliki meri posledica večjega sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve (na povečanje kažejo tudi desezonirani podatki: 0,4-odstotna rast). Ta gibanja so v skladu s pričakovanji jesenske napovedi.

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je septembra nominalno rahlo znižala (v zasebnem sektorju za 0,1 odstotek, v javnem za 0,2 odstotka). V devetih mesecih letos je bila medletna rast skupne bruto plače enaka kot v istem obdobju lani (4,1 odstotka) in v skladu s pričakovanji. K rasti plač v zasebnem sektorju (5,4-odstotna) pomembno prispeva visoka rast plač predelovalnih dejavnosti. Stagniranje plač v javnem sektorju (0,1-odstoten padec) pa je po lanski visoki rasti posledica vladnih ukrepov.

Aktivnost v gradbeništvu se je septembra znižala in dosegla novo najnižjo vrednost v času krize. Po desezoniranih podatkih je bila vrednost opravljenih del za 8,3 odstotka nižja kot avgusta. Glede na isti mesec lani je bila vrednost del nižja za 18,4 odstotka. Medletni upad del je bil nižji le v Španiji. Padanje aktivnosti v gradbeništvu je močnejše, kot smo pričakovali, hkrati pa so se rezultati v nekaterih dejavnostih, povezanih z gradbeništvom (pridobivanje rudnin in kamnin, proizvodnja nekovinskih materialnih izdelkov), že nekoliko izboljšali oz. se več ne poslabšujejo.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu se še naprej giblje na ravni okoli treh odstotkov. V oktobru je znašala 3,1 odstotka, na njeno dinamiko in raven pa najbolj vpliva rast cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (12,3 odstotka, kar je 0,3 o.t. več kot septembra), ki je pod vplivom dejavnikov iz mednarodnega okolja. Gibanja cen v proizvodnji ostalih panog ostajajo heterogena, relativno visoke medletne rasti pa še naprej beležijo v proizvodnji tekstila in oblačil, kemikalij in farmacevtskih preparatov. Blago krepitev sicer relativno nizke rasti pa je že drugi mesec opaziti v proizvodnji živil.

Iz Gorenja so sporočili, da v nedavni dokapitalizaciji skupni znesek vplačil ni dosegel zahtevanega praga uspešnosti dokapitalizacije, zato postopek povečanja osnovnega kapitala ni bil uspešen. Rezultati jesenske dokapitalizacije naj sicer ne bi vplivali na izvajanja nadaljnjih poslovnih aktivnosti in strateški načrt razvoja za obdobje 2010-2013. V Intereuropi so v prvih devetih mesecih zaostali za načrti (7-odstotkov manj od planiranih prihodkov). Prihodki do upadli za dva odstotka glede na isto obdobje lani. Najslabše so poslovali v Rusiji, kjer so se prihodki skrčili na tretjino. V koncernu nadaljujejo z optimizacijo poslovanja, krčenjem stroškov in dezivestiranjem. Proces razdolževanja bodo pričeli tudi z odprodajo dveh večjih nepremičnin.

Trgi jugovzhodne Evrope

Po ostrem padcu v začetku tedna, ko se je Crobex približal 1.800 indeksnim točkam, je indeks v drugi polovici tedna deloma nadoknadil izgubljeno. Crobex je vseeno upadel za dober odstotek, redni promet pa je znašal 100 milijonov kun. Četrtino prometa je bilo tradicionalno sklenjenega z hrvaškim Telekomom, ki je pridobil dobre štiri odstotke. Na ta porast je deloma pripomogel tehnični odboj in pa dvig ciljne cene s strani Raiffeisna s 281 na 288 kun. Delnice Atlantic grupe so izgubile 2,7 odstotka. Delnice IGH in Viaduktu pocenitvam niso prisostvovale, medtem ko sta se Tehnika in Ingra pocenili za 7,5 oz. 9 odstotkov. Ob koncu tedna je pričakovati objavo ocene BDP-ja v tretjem trimesečju, ki bo imela določen psihološki vpliv na investitorje. Iz JP Elektroprivrede HZHB so sporočili, da so že izpolnili letni načrt proizvodnje električne energije. Do polovice novembra so proizvedli že 30 odstotkov več energije kot v istem obdobju lani. Leto bi lahko zaključili z rekordnimi dobičkom, lanskoletnega pa so presegli že ob polletju. Iz JP Elektroprivreda BiH so načrte presegli za 15 odstotkov. Najbolj dobičkonosna družba v Srbiji, Telekom Srbije, je blizu menjavi lastništva. Za kronski dragulj se potegujejo Nemci, Avstrijci in Francozi, najbolje pa kaže Deutsche Telekomu.

Razviti trgi

Irski finančni minister Brian Lenihan je v nedeljo sporočil, da bo Irska Evropsko Unijo in Mednarodni denarni sklad uradno zaprosila za pomoč stabilizacije finančnih razmer na Irskem. Obenem je Lenihan priznal, da so finančne težave, s katerimi se sooča Irska prevelike, da bi jih država lahko rešila sama. Natančen znesek pomoči  zaenkrat še ni znan, tuje tiskovne agencije poročajo o 80-90 milijard evrov pomoči. Irska bo najverjetneje med drugim v kratkem sprejela nov varčevalni program, s katerim bi lahko do leta 2014 privarčevala 15 milijard evrov. Letos bo na Irskem zaradi reševanje javnofinančnega in bančnega sektorja javnofinančni primanjkljaj dosegel okoli 32 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2011 napoveduje 4,2-odstotno globalno rast, v letu 2012 bo svetovna gospodarska rast dosegla 4,6 odstotka. Ekonomist OECD-ja je obenem izrazil zaskrbljenost, da obstajajo tveganja popravkov gospodarske rasti navzdol, globalna ravnotežja so namreč še vedno velika, nekatera se celo povečujejo in lahko ogrozijo okrevanje.

V ZDA je bil v prejšnjem tednu v središču pozornosti novi General Motors, ki je z novo prodajo delnic zbral 23,1 milijarde ameriških dolarjev, kar pomeni 33 dolarjev za delnico. To je v letošnjem letu drugi največji IPO (Initial Public Offering oz. prva izdaja delnic za javnost), takoj za brazilskim naftnim podjetjem Petroleo Brasileiro, ki je v mesecu septembru zbral 72 milijard ameriških dolarjev. Podjetje General Motors je v letu 2010 v tretjem četrtletju ustvarila 34,1 milijarde ameriških dolarjev. Tretji največji proizvajalec računalnikov na svetu, ameriški DELL, je v tretjem četrtletju 2010, ustvaril 600 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je lani imel v istem obdobju 246 milijonov evrov dobička. Prihodki podjetja so se v omenjenem obdobju na letni ravni povečali za 19 odstotkov in so znašali 11,24 milijard evrov.

Trgi v razvoju

Kitajska centralna banka je letos že petič zapored in drugič v zadnjih dveh tednih dvignila obvezne rezerve svojih največjih bank. Zmanjšanje zmožnosti posojilne aktivnosti kitajskih bank je posledica pregrevanja v določenih delih gospodarstva in višje rasti indeksa potrošniških cen (CPI). V mesecu oktobru je na Kitajskem indeks potrošniških cen (CPI) zrasel za 4,4 odstotke kar pomeni najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih. Kitajski delniški indeks Shanghai Composite je tako od 7-mesečnega vrha, ki ga je dosegel 8. novembra, do trenutka pisanja tega članka na vrednosti izgubil 8,7 odstotka.

Glede na velikost sredstev največja brazilska banka, Banco de Brasil, je v tretjem četrtletju povečala dobiček za 33 odstotkov. Čisti dobiček banke je v tretjem četrtletju znašal 1,52 milijarde ameriških dolarjev, kreditni portfelj banke se je v omenjenem obdobju povečal za 19 odstotkov. Celotna sredstva banke so se povečala za 16 odstotkov, število slabih posojil se je zmanjšalo na 2,7 odstotka. Itau Unibanco Holding SA, največja brazilska banka po tržni kapitalizaciji je v tretjem četrtletju povečala čisti dobiček za 18 odstotkov, druga največja brazilska banka po tržni kapitalizaciji, Banco Bradesco je v omenjenem obdobju povečala čisti dobiček za 40 odstotkov.

Surovine, devize, obveznice

Da surovine ne poznajo le ene poti, so izkazali dogodki v prejšnjem tednu. Bombaž z marčevsko dostavo je izgubil 4,6 odstotka zaradi povečanja proizvodnje s strani Indijcev in Kitajskih potez umirjanja denarne ekspanzije. Bombaž je sicer od začetka leta pridobil 63 odstotkov. Sladkor je izgubil kar sedem odstotkov zaradi špekulacij o manjšem povpraševanju Kitajcev.

Tedenski koledar izbranih makroekonomskih objav