Motor svetovne gospodarske rasti

Kitajska bi lahko v naslednjih 20 letih imela večje gospodarstvo od ZDA

Članek slika

Leta 1949, ko je oblast na Kitajskem prevzela komunistična partija z Maom Tse-tungom na čelu, je država veljala za eno najrevnejših na svetu. Od leta 1948 do leta 1978 je kitajsko državo spremljalo socialistično, plansko gospodarstvo, gospodarska rast je bila zmerna, v določenih letih tudi negativna. V letu 1978 je Kitajska pod vodstvom Denga Xiaopinga sprejela številne ekonomske reforme in že v letu 1980 se je država lahko pohvalila z eno najvišjih stopenj gospodarske rasti na svetu.

Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da se je v zadnjih 30-ih letih vrednost kitajskega gospodarstva podvojila vsakih osem let, gospodarska rast je tako na letni ravni v povprečju znašala okrog deset odstotkov in rast izvoza je pred pričetkom finančne krize v letu 2007 na letni ravni znašala 25 odstotkov. V letu 2009 je Kitajska izpodrinila Nemčijo kot največjo izvozno velesilo in v istem letu so prodali skoraj dva milijona več avtomobilov kot do na takrat največjem avtomobilskem trgu na svetu ZDA. V drugem in tretjem četrletju leta 2010 je Kitajska izpodrinila Japonsko na drugem mestu med največjimi gospodarstvi na svetu. Glede na napovedi bodo na Kitajskem leta 2010 prodali več mobilnih telefonov kot v vseh ostalih državah na svetu…

Kitajska gospodarska rast v naslednjih letih

Ugotovimo lahko, da gre velik del kitajske gospodarske rasti v zadnjih dveh desetletjih na račun povečanih izvoznih aktivnosti države in tudi procesa urbanizacije. Vsako leto namreč med 15 in 20 milijonov Kitajcev zamenja podeželje za mestno okolje. Rast realnega dohodka je trenutno na Kitajskem med višjimi na svetu. Zato je naloga kitajskih oblasti, da nadaljuje z reformami, ki bodo za posledico imele rast domače potrošnje. Gre predvsem za reforme na zdravstvenem in socialnem področju. Stopnja varčevanja na Kitajskem znaša trenutno okrog 50 odstotkov glede na vrednost BDP in je med najvišjimi na svetu. Čeprav je rast prodaje na drobno na Kitajskem v letu 2009 na letni ravni znašala več kot 15 odstotkov, predstavlja delež privatne potrošnje v kitajskem bruto družbenem proizvodu še vedno nizkih 35,5 odstotka. Zato ima privatna potrošnja še veliko potenciala za nadaljnjo rast in v nekaj letih lahko ob uspešno izpeljanih reformah postane gonilna sila nadaljevanja uspešne kitajske zgodbe. Samo za primerjavo, delež privatne potrošnje predstavlja v ameriškem bruto družbenem proizvodu okrog 70 odstotkov. Ob nadaljevanju podobnega trenda bi lahko tako Kitajska v naslednjih dveh desetletjih prehitela ZDA kot največjo gospodarstvo na svetu in znova prišla na prvo mesto, kjer je bila zadnjih 18 stoletij pred pričetkom industrijske revolucije na Zahodu. V naslednjih letih lahko tudi pričakujemo postopno lažjo dostopnost do domačega kitajskega delniškega trga, se pravi delnic izdaje A, ki predstavlja 72 odstotkov celotne tržne kapitalizacije kitajskega delniškega trga.

Kitajski delniški trg

Trenutno je domači notranji kitajski delniški trg dostopen le domačim vlagateljem in določenim tujim udeležencem prek sheme kvalificiranih tujih institucionalnih vlagateljev (QFIIS). Market Vectors je sredi letošnjega oktobra kot prvi na zahodnih razvitih delniških trgih vlagateljem omogočil izpostavljenost do domačega kitajskega delniškega trga preko nakupa ETF PEK US, ki skuša čim bolje slediti sestavi indeksa CSI 300, ki predstavlja 64 odstotkov notranjega kitajskega delniškega trga. Stroški sklada znašajo 0,85 odstotka. Sklad ne kupuje direktno delnice podjetij, ki sestavljajo indeks CSI 300, ampak svojo strategijo uresničujejo s pomočjo swapov (oz. pogodbenih dogovorov o zamenjavi serije denarnih tokov).

Vir: Bloomberg

Seznam skladov, ki svoja sredstva vlagajo v Kitajsko.

Seznam skladov, ki svoja sredstva vlagajo na azijske trge.

Na koncu opozorimo še na glavna tveganja, katerih se mora zavedati vlagatelj, preden se odloči za vstop na kitajski delniški trg, ki so poslabšanje makroekonomskih razmer, predvsem na račun neoptimalne alokacije kapitala na Kitajskem, politična nestabilnost, povečana volatilnost delniškega trga, razlike v računovodskih standardih in možnost manj zanesljivih finančnih izkazov.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja