Dogajanje na borznih trgih je bilo v prvi polovici tedna obarvano v rdeče. Za malodušje je poskrbela Kitajska z napovedjo o nadaljevanju izvajanja restriktivne monetarne politike. Preobrat na delniških trgih se je zgodil takoj za tem, ko je bilo jasno, da bo Irska prisiljena zaprositi Evropsko unijo za denarno pomoč.
Kitajska poskrbela za negativno vzdušje
Tako inflacijska pričakovanja, kot tudi dejanska stopnja inflacije, za razliko od razmer v zahodnih državah, že ogroža kitajsko gospodarstvo. Posledično so se začele zloglasno pojavljati tudi špekulacije o nadaljnjih korakih, ki jih bodo morale izvesti domače oblasti za brzdanje le-te. Špekulacije o dvigu bančnih obveznih rezerv so v začetku tedna najbolj prizadele delnice »surovinarjev«, saj bo prisilno ohlajevanje kitajske rasti prizadelo v prvi vrsti prav povpraševanje po surovinah. Tečaji delnic omenjenih podjetjih so v letu 2010 doživeli nov »preporod« po izredno poraznih vrednostih, ki so jih zabeležili še nekaj več kot leto dni nazaj. Razlogov za rast omenjenih tečajev je sicer več in eden od teh so tudi obeti o kitajski rasti (in rasti ostalih držav v razvoju), ki s trenutno gospodarsko aktivnostjo zapolnjujejo praznino, ki sta jo pustili EU in ZDA. Napovedan restriktivni monetarni ukrep so potrdili ob koncu tedna, ko so najavili vnovičen dvig bančnih obveznih rezerv. Tokratno povečanje znaša 50 bazičnih točk, v veljavo pa bo stopil dne 29.11. 2010. Obvezne rezerve bank se bodo tako povečale iz sedanjih 18 odstotkov na 18,5 odstotka.
Kitajske oblasti so predstavile tudi dodatne ukrepe s katerimi bodo nadzorovali inflacijo. Med temi sodijo tudi neposredni posegi na strani ponudbe energentov in živil. Z občasnim povečevanjem ponudbe na trgu in z napovedanim fiksiranjem cen nekaterim živil bodo poskušali omiliti špekulativno povpraševanje, ki v zadnjih mesecih močno dviguje ceno živil.
Veliko nemira in vprašanj je sprožila tudi Irska
Evropska dolžnika kriza je v tem tednu ponovno pokazala zobe. Iz zadnjih revidiranih podatkov, ki jih je objavil Eurostat je razvidno, da je grški javni dolg lani dosegel 126,8 odstotka BDP, kar je za 11,7 odstotnih točk več kot je bilo sprva objavljeno. Prav tako je tudi slika javnofinančnega primanjkljaja nekoliko slabša in sicer znaša 15,4 odstotka BDP (namesto 13,6 odstotka BDP). Veliko nemira in vprašanj je sprožila tudi Irska, ki nekako ni želela zaprositi EU za finančno pomoč. Medtem so se finančni ministri EMU skupaj z mednarodnim denarnim skladom (IMF) uspeli dogovoriti glede denarne pomoči, ki naj bi znašala med 45-90 milijard evrov, odvisno od tega ali se bo saniralo le irski bančni sistem ali tudi javni dolg.
Trg je pozitivno pozdravil namigovanja predsednika irske centralne banke Patrica Honohana, ki je potrdil, da bo Irska potrebovala na desetine milijard evrov denarne pomoči. Največji trn v peti Irske, zaradi katerega se tudi izogiba tuji denarni pomoči, je izredno nizka obdavčitev pravnih oseb, ki tam znaša 12,5 odstotka. Nedvomno je, da bo EU finančno pomoč pogojevala z dvigom tamkajšnje davčne stopnje.
