»Močnejši evro ne bi bistveno vplival na nemški izvoz«

Odgovarjala sta Marko Tomanič in Rene Redžič iz KBM Infonda

Članek slika

Marko Tomanič in Rene Redžič sta mnenja, da Fed v prvi vrsti s pristopom ekspanzivne monetarne politike poskuša stimulirati gospodarstvo ter z zniževanjem vrednosti dolarja uravnotežiti svojo trgovinsko bilanco ter povečati konkurenčnost ameriškega gospodarstva. Močnejši evro po njunem mnenju ne bi bistveno vplival na nemški izvoz, ki je generator evropske rasti.

Odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) glede obsežne finančne injekcije za spodbuditev gospodarstva sproža številne odzive držav z vsega sveta. Opozarjajo, da bo taka politika škodila svetovnemu gospodarstvu. Polek kritik iz domačega gospodastva so se odzvali tudi na kitajski, nemški, brazilski in japonski strani. Menijo, da Fedov načrt ne bo veliko prispeval k spodbuditvi gospodarskega okrevanja. Kakšno je vaše mnenje?

KBM Infond: »Zagotovo je namera Feda, da v prvi vrsti s pristopom ekspanzivne monetarne politike poskuša stimulirati gospodarstvo ter z zniževanjem vrednosti dolarja glede na ostale valute uravnotežiti svojo trgovinsko bilanco ter poveča konkurenčnost ameriškega gospodarstva. Na drugi strani pa se države, ki izkazujejo trgovinski suficit trenutno ne želijo odpovedati svojemu presežnemu varčevanju, z ukrepi Feda pa se bojijo prevelikih špekulativnih kapitalskih tokov, kar bi lahko sprožilo nove premoženjske balone.«

Po zadnjem sprejetju ukrepov Feda je dolar oslabel za dva odstotka. Ker je izvoz ključen za evrsko okrevanje, se pojavlja strah, da bi rast izvoza usahnila, če se bo evro še krepil. Ali lahko politika Feda glede dolarja ogrozi okrevanje evro območja?

KBM Infond: »Politika Feda lahko vpliva na hitrost okrevanja celotnega evro območja, zlasti na države, ki se soočajo z visokim javno finančnim dolgom ter strukturnimi problemi. Za razliko od držav PIIGS pa menimo, da učinek močnejšega evra ne bo bistveno vplival na nemški izvoz, ki je generator evropske rasti.«

Če bi se Fed na zadnjem srečanju odločil, da bodo zaostrili politiko in zvišali temeljno obrestno mero, bi zagotovo videli močno reakcijo na trgih. Ali vas skrbi, kako se bodo odzvali trgi, ko bo Fed začel višati obrestno mero?

KBM Infond: »Glede na trenutna inflacijska pričakovanja se Fed najverjetneje ne bo odločil za dvig ključne obrestne mere. Vsak dvig obrestnih mer se običajno odrazi v vrednotenjih vrednostnih papirjev, saj se investitorjeva zahtevana stopnja na kapital povečuje. To posledično praviloma pomeni, da se vrednosti naložb znižujejo. Investitorji pa bi lahko dvig obrestnih mer razumeli tudi kot pozitiven impulz, ki bi lahko naznanil začetek novega gospodarskega cikla.«

Kako bi močnejši evro vplival na nemški izvoz, ki poganja nemško okrevanje, to pa je gonilo gospodarskega okrevanja na evrskem območju?

KBM Infond: »Močnejši evro ne bi bistveno vplival na nemški izvoz, saj slednji temelji na proizvodih visoke dodane vrednosti. Tudi ob višjem tečaju evra je lahko nemško gospodarstvo s svojo produktivnostjo konkurenčno ostalim. Potrebno je poudariti, da nemška podjetja močno povečujejo svojo prisotnost tudi na trgih v razvoju, ki za svoj napredek in razvoj potrebujejo zahtevne tehnološke produkte in storitve.«

Kako gledate na trenutno stanje slovenskega gospodarstva? Kaj je razlog za tako velik letošnji padec osrednjega indeksa Ljubljanske borze?

KBM Infond: »Slovenske družbe je kriza prizadela močneje kot nekatere druge države, predvsem zaradi prezadolženosti podjetij in menedžerskih prevzemov, kar se odraža v slabši kondiciji slovenskega gospodarstva, nižji konkurenčnosti, višji brezposelnosti ter v upočasnjeni rasti gospodarstva. Tako podobo trenutnega položaja pa ilustrirajo tudi nizki tečaji delnic na Ljubljanski borzi in izrazita nelikvidnost. Seveda pa so v primež splošnega nezaupanja vključene tudi slovenske borzne družbe, ki imajo povsem zdrave bilance, dobro poslovanje, konkurenčne produkte, za kar so upravičena tudi višja vrednotenja.«

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja