Po septembru je bil pozitiven tudi oktober

Od pomembnejših svetovnih valut je v primerjavi z evrom namreč na vrednosti pridobil le japonski jen. Najpomembnejši dogodek v zadnjem mesecu dni, ki se je sicer zgodil tretjega novembra, vseeno pa vzbujal pozornost celoten oktober, je bila odločitev ameriške centralne banke (Fed), da izvede dodaten nakup dolgoročnih ameriških državnih obveznic v višini 600 milijard dolarjev do junija 2011. V kolikor upoštevamo tudi zapadle glavnice hipotekarnih posojil, s katerimi nameravajo ravno tako kupovati dolgoročne ameriške državne obveznice, znaša celoten znesek dodatne likvidnostne injekcije 850 do 900 milijard dolarjev. Ukrep Feda je v svetu bolj kot ne doživel negativne odzive. Anketa med vlagatelji, ki jo je opravil Bloomberg, je pokazala, da jih 75 odstotkov ne verjame, da bo imel ukrep pozitiven učinek na brezposelnost. Več kot polovica pa jih meni, da dodatna spodbuda ne bo dvignila rasti BDP ZDA v naslednjem letu. Anketiranci menijo, da je glavni motiv za ukrepanje depreciacija ameriškega dolarja (ta je samo v oktobru padel za 2,24 odstotka v primerjavi z evrom). Kakorkoli že, kratkoročni učinek na delnice je bil pozitiven, če skrbi glede stabilnosti ameriške ekonomije zaradi izjemno ohlapne denarne politike ne bodo rodile močnega strahu, potem lahko tudi na srednji rok pričakujemo pozitivno gibanje tečajev delnic.

Ameriški trg: Možna sta dva scenarija

Glavni delniški indeksi v ZDA so oktobra pridobili na vrednosti. Indeks »blue-chip« podjetij, Dow Jones Industrial Average, je zrasel za 0,75 odstotka, S&P 500 za 1,36 odstotka, indeks delnic tehnoloških podjetij, Nasdaq, pa za 3,48 odstotka (vse merjeno v evrih). Že avgusta je ameriška centralna banka (Fed) začela resneje razmišljati o dodatni likvidnosti spodbudi. Opazili so namreč, da se je okrevanje ameriškega gospodarstva začelo ohlajati (rast BDP v 1Q 2010 je znašala 3,7 odstotka, v 2Q 2010 pa le še 1,7 odstotka). V začetku oktobra je njihova opažanja potrdil tudi glavni analitik za ZDA pri ameriški banki Goldman Sachs. Ugotovil je, da obstajata za ameriško gospodarstvo dva scenarija: po prvem naj bi gospodarstvo zraslo za 1,5-2 odstotka do sredine leta 2011, hkrati pa naj bi se dvignila tudi stopnja brezposelnosti na 10 odstotkov; po drugem scenariju pa naj bi gospodarstvo padlo nazaj v recesijo. Verjetnost drugega scenarija se je po mnenju analitika dvignila s 15-20 odstotkov na začetku leta 2010 na 25-30 odstotkov. Po njegovem mnenju naj bi Fed na naslednjem srečanju (ta je bil tretjega novembra) sprejel odločitev o dodatnem odkupu dolgoročnih ameriških državnih obveznic. Fed je teden dni pred omenjenim sestankom preveril vpliv ukrepa na donosnost dolžniških vrednostnih papirjev pri trgovcih z obveznicami, hkrati pa poskušal zajeti pričakovanja trga glede obsega ukrepa. Odločitev o novem izrednem odkupu obveznic je bila dejansko sprejeta tretjega novembra. Fed se je zavezal, da bo do junija 2011 odkupil za 600 milijard dolarjev dolgoročnih ameriških državnih obveznic. Če pa upoštevamo tudi zapadle glavnice hipotekarnih posojil, s katerimi nameravajo ravno tako kupovati omenjene vrednostne papirje, znaša celoten znesek dodatne likvidnostne injekcije 850 do 900 milijard dolarjev. Gre za izjemen ukrep, ki že buri duhove v tujini, doma pa kuje guvernerja Feda v zvezde.

Evropski trg

Po odličnem septembru je na delniških trgih Evrope sledil soliden oktober. Delniški indeksi v zahodnoevropskih državah so zrasli za dobra 2 odstotka (merjeno v evrih), največ pa so pridobile na vrednosti delnice trenutno »problematičnih« držav, znanih pod imenom »PIIGS« (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija). Že drugi mesec zapored je več kot 5 odstotkov vrednosti pridobil nemški indeks DAX 30. Nemčija nadpovprečno okreva iz recesije. Četrtletna rast BDPja je že četrti kvartal zapored pozitivna, v 2Q 2010 pa je znašala kar 2,2 odstotka, kar je najvišja rast v EU (če izvzamemo Litvo, ki je imela sicer 3,2 odstotno rast, ki pa je bila posledica večjega padca BDP v preteklem četrtletju). Trenutno gonilo rasti Nemčije je izvozna aktivnost (+8,2 odstotka v 2Q 2010), delno pa tudi investicije (+4,7 odstotka v 2Q 2010). Pogled na nemški izvoz razkrije, da raste predvsem izvoz kapitalnih dobrin (v glavnem na Kitajsko), ki poganja tudi rast novih industrijskih naročil v državi. Nemčija, ki odločno odklanja ameriški način reševanja gospodarstva z dodatnimi spodbudami in je glavni zagovornik varčevalnih ukrepov in stabilnih javnih financ, ima podpovprečno stopnjo rasti cen v EU (1,3 odstotka septembra 2010), ravno tako imajo podpovprečno stopnjo brezposelnosti (6,7 odstotka septembra 2010). Relativno zdravo gospodarstvo »cenijo« tudi vlagatelji na trgu dolžniških vrednostnih papirjev; donosnost do dospetja desetletne nemške državne obveznice je namreč rekordno nizko (2,4 odstotka).

Balkanski trg

Delniški trgi na Balkanu so oktobra v glavnem pridobili na vrednosti. Zanimivo je, da so se tokrat za dobrih pet odstotkov v povprečju podražile delnice grške indeksa ASE, za dobre štiri odstotke pa so zrasle v povprečju tudi delnice slovenskih »blue-chip« podjetij. Slovenski delniški indeks SBI TOP je v zadnjih dveh letih zelo razočaral vlagatelje. V letu 2009, ko so indeksi po svetu doživljali močno okrevanje, je uspel zrasti za dobrih deset odstotkov, v letošnjem letu pa je do meseca oktobra izgubil že 15 odstotkov vrednosti in padel pod nivo zadnjega dna v marcu 2009. Slovenija sicer okreva nekoliko počasneje kot povprečna država v EU, hiter pregled ravni makroekonomskih kazalnikov (podpovprečna stopnja brezposelnosti, podpovprečni proračunski primanjkljaj, podpovprečna zadolženost itd.), pa vendarle ne kaže na problematično situacijo. Šele podrobnosti razkrijejo, da so vlagatelji pozorni na trend gibanja kazalnikov v Sloveniji. Slovenija je namreč v letu 2009 povečala bruto javni dolg za okoli štiri milijarde evrov oziroma za 50 odstotkov, izrazito se nam je povečal tudi proračunski primanjkljaj, kriza je osvetlila tudi težave slovenskega gospodarstva (visoka zadolženost, nizka dobičkonosnost, podpovprečna konkurenčnost, rigidna delovna zakonodaja itd.). Najhitreje bi slovensko gospodarstvo rešilo povpraševanje iz tujine. Spodbudno je, da hitro okreva Nemčija, čeprav je delež slovenskega izvoza v Nemčijo padel, kar je verjetno posledica padajoče mednarodne konkurenčnosti. Priznati moramo, da je Slovenija v zahtevnem obdobju, ki pa za tiste, ki bodo uspeli identificirati uspešna podjetja, ponuja marsikatero priložnost.

Azijski trg

Mesec oktober je bil v glavnem pozitiven mesec za vlagatelje v Aziji. Največjo rast delniških tečajev merjeno v evrih so tokrat v povprečju dosegle kitajske delnice (okoli 10 %), sledile so filipinske delnice (dobre 3 %), avstralske, hongkonške, indonezijske ter singapurske delnice (vse okoli 1 %). Pozitivno oktobrsko vzdušje na Kitajskem, ki je v letošnjem letu sicer močno zaostala za drugimi razvijajočimi se azijskimi državami, je posledica govoric o dodatnem likvidnostnem ukrepu v ZDA, katerega pozitivni učinki naj bi v obliki priliva kapitala dosegli tudi Kitajsko. Rast tečajev je spodbudila tudi odločitev kitajske centralne banke, da prvič po letu 2007 dvigne obrestno mero s 5,31 na 5,56 odstotka. Vlagatelji so dvig razumeli kot simbolično dejanje, ki naj bi zavrlo inflacijo in nastanek naložbenih balonov, hkrati pa zagotavljalo nadaljnjo obilno likvidnost na trgu. Zanimivo je, da je dvig obrestne mere bolj zaskrbel vlagatelje iz ostalih azijskih držav, saj naj bi upočasnil gospodarsko rast Kitajske, ki je ena največjih trgovskih partneric ostalih azijskih držav. Posledično je večina ostalih azijskih delniških indeksov tisti dan padla. Analitiki znanih investicijskih bank priporočajo nakup kitajskih delnic. Po njihovem mnenju je dvig obrestne mere znak, da je gospodarsko okrevanje vzdržno.

Baltske države, nordijske države, Poljska, Rusija in Ukrajina

Vlagatelji so oktobra v regiji v povprečju ustvarili pozitivno donosnost. Najbolj so na vrednosti merjeno v evrih pridobile estonske (7,14 %) in litovske delnice (7,99 %), sledile so norveške (4,20 %) in ruske delnice (2,91 %). Ponovno so padle ukrajinske delnice (v povprečju za 7,5 %), zaradi padca švedske krone v primerjavi z evrom pa tudi švedske delnice (1,07 %). Oktobrski popravki prvih ocen o rasti BDP v državah EU v 2Q 2010 so potrdili 3,2 odstotno medčetrtletno rast BDP Litve, ki je hkrati tudi najvišja rast BDP v EU v 2Q 2010. Močno navzgor sta bili popravljeni rasti BDP Danske, Švedske in Latvije (za 0,7 odstotnih točk). Navzdol pa so popravili rast BDP Finske (za 1,2 odstotni točki) in Estonije (za 0,1 odstotne točke). Konec meseca je Eurostat objavil tudi stopnje brezposelnosti v EU v septembru. Danska, Švedska in Finska imajo podpovprečne stopnje brezposelnosti, baltske države pa so vse pri kraju lestvice s stopnjo brezposelnosti nad 18 odstotkov. Stopnja rasti cen je v regiji najvišja v Estoniji (3,8 % na letni ravni v septembru), ostale so nekje okoli povprečja. Danska, Latvija in Estonija imajo tudi najvišje rasti novih industrijskih naročil na letni ravni: 52,9 odstotka, 49,7 odstotka oziroma 38,3 odstotka. Regija je v primerjavi z drugimi evropskimi državami kar nadpovprečno uspešna.

Afriški trg in trg srednjega vzhoda

Bloombergov indeks delnic iz regije Afrike in Bližnjega vzhoda je oktobra merjeno v evrih ostal praktično nespremenjen. Najbolj so v povprečju zrasle delnice na Mavriciju (5,25 %), sledile so ciprske (4,97 %) in izraelske delnice (1,84 %). Negativno so bili razpoloženi vlagatelji v Egiptu, kjer je glavni delniški indeks izgubil 2,44 odstotka vrednosti in Jordaniji (-0,94 %). Število prihodov turistov na Mavricij se je septembra 2010 v primerjavi s septembrom 2009 povečalo za 8,7 odstotka na 65.404. Okoli dve tretjini turistov prihaja iz Evrope, ki je tudi sicer glavni trgovski partner Mavricija. 71 odstotkov proizvodnje namreč izvozijo v Evropo in glede na ocene Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, da bo kriza v evro območju trajnejša, se je vlada na Mavriciju avgusta odločila za 397 milijonov dolarjev vreden spodbujevalni ukrep. Sredi oktobra je finančni minister Mavricija znižal napoved rasti BDP za letošnje leto s 4,2 na štiri odstotke. Stopnja rasti cen v tej otoški državi naj bi letos znašala 2,8 odstotka, po tem ko je lani znašala 2,5 odstotka. Pričakovanja o nadaljnji rasti inflacije zadržujejo centralno banko, da nadaljuje z zniževanjem ključne obrestne mere, ki jo je nazadnje znižala konec septembra na 4,75 odstotka.