Slovenski borzni trg v letošnjem letu, če primerjamo celotne donosnosti v evrih, zaostaja za razvitimi za 24 odstotnih točk. Samo po sebi to niti ni zelo problematično, če bi le slovenska podjetja lahko držala korak s konkurenti na globalnih trgih in dosegala primerljive rezultate poslovanja. Pa ga žal ne drži.
V letošnjem letu so vlagatelji na slovenski borzi izgubili 12,9 odstotka, medtem ko je nemški DAX zrasel za 11,5 odstotka, globalni delniški indeks MSCI World pa za 13,2 odstotka.
Tretje četrtletje bodo tako ameriške multinacionalke v indeksu S&P 500, ki dosegajo vsaj 30 odstotkov prodaje izven ZDA, zaključile z okoli 30 odstotno rastjo čistega dobička, 8,6 odstotno maržo iz poslovanja in 6,9 odstotno neto profitno maržo, medtem pa slovenski vlagatelji vsak dan s »cmokom v grlu« odpirajo svoj izvod časopisa in z nejevero opazujejo kaj vse se (in pri tem vsa čast redkim izjemam) dogaja v naših »blue chipih«. Super rezultati ameriških podjetij imajo le to »lepotno napako«, da so se s tem operativne in profitne marže nevarno približale polstoletnemu rekordu.
Zadnje čase je kar štirikrat več »insajder prodajalcev« kot »insajder kupcev«
Tedenske raziskave sentimenta kažejo, da je optimizem ameriških individualnih vlagateljev na dvo in polletnem vrhuncu, že skoraj na zgodovinskih ekstremih. Kar 58 odstotkov malih vlagateljev pričakuje nadaljevanje rasti, torej tik pod mejo dveh standardnih odmikov od povprečja pri 60 odstotkih. Zgodovinsko gledano je ponavadi tako složnemu optimizmu malih vlagateljev sledil 10-15 odstotni popravek na delniških trgih.
Vendar ameriški menedžerji, direktorji in drugi insajderji, ki poznajo razmere in trende v svojih podjetjih in dejavnostih bolje kot kdorkoli od zunanjih strokovnjakov ali analitikov, kljub temu odmetavajo svoje delnice hitreje kot kadarkoli prej po letu 1990. Pri 5.000-ih ameriških delniških družbah je zadnje čase štirikrat več insajder prodajalcev kot insajder kupcev.
Insiderji so sicer tista tipična skupina tržnih udeležencev, ki so pravzaprav najmanj nagnjeni k črednemu vedenju. Ob svojih nakupih na odprtem trgu se obnašajo kontra trendu, ravno nasprotno kot »neinformirane« množice, ki sledijo trendom in reagirajo na pretekle donosnosti.
Ljubljanska borza je v povsem svojem svetu
Na razvitih trgi si torej stojijo nasproti dobro informirani insajderji na eni ter upravljavci skladov in mali vlagatelji na drugi strani. V Sloveniji tečaji vrednostnih papirjev ne kažejo znakov življenja, ker se vsi udeleženci trga gnetejo na prodajni strani. Takšen prodajni cunami pa bo slej kot prej privedel do novih, privlačnih nakupnih priložnosti. Krka, na primer, je glede na tekoče rezultate poslovanja in zdravo bilanco, objektivno vsak dan bolj podcenjena in posledično privlačna delniška naložba. Če ne za prestrašene domače, pa gotovo za tuje institucionalne vlagatelje, ki jo bodo primerjali z generičnimi konkurenti, pri katerih so cene delnic letos višje za 20 in več odstotkov.
Ob težavah slovenskih izdajateljev se namreč postavlja resno vprašanje – kaj bomo vlagali?
Ljubljanska borza je v zadnjem letu izgubila tisto težko prigarano korelacijo z razvitimi trgi in se zopet nahaja v povsem svojem svetu. Preveč lepo bi bilo, če bi ob tem lahko le brezbrižno zamahnili z roko, češ, bomo pač vlagali v tujini. Ob težavah slovenskih izdajateljev se namreč postavlja resno vprašanje – kaj bomo vlagali?
