»V Sloveniji borzna slika deluje kot ogledalo preteklosti«

Odgovarja Lan Filipič, vodja upraviteljev v NLB Skladi

Članek slika

Lan Filipič meni, da bodo zadnji ukrepi Feda imeli pozitivne učinke, če se bo nadaljnje dogajanje odvilo, kot si predstavljajo. Višanje vrednosti evra, po njegovem mnenju lahko vpliva na okrevanje v Evropi, toda v manjši meri kot se morda zdi na prvi pogled. Dotakne se tudi slovenskega gospodarstva in kapitalskega trga.

Odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) glede obsežne finančne injekcije za spodbuditev gospodarstva sproža številne odzive držav z vsega sveta. Opozarjajo, da bo taka politika škodila svetovnemu gospodarstvu. Polek kritik iz domačega gospodastva so se odzvali tudi na kitajski, nemški, brazilski in japonski strani. Menijo, da Fedov načrt ne bo veliko prispeval k spodbuditvi gospodarskega okrevanja. Kakšno je vaše mnenje?

Lan Filipič, NLB Skladi: »Kvantitativno sproščanje kot samostojen ukrep težko vzpodbudi gospodarsko rast, lahko pa ima posredne pozitivne učinke, če se bo nadaljnje dogajanje odvilo, kot si predstavljajo. Z omenjenim mislim predvsem na posojila gospodarskim subjektom in gospodinjstvom, ki kljub ogromnim finančnim injekcijam ne stečejo, kot si to želi Fed. Morebitna povečana posojilna aktivnost bank pa naj bi spodbudila potrošnjo in investicije. Sekundarni vzvod pa vpliva na povečano potrošnjo s pomočjo premoženjskega učinka. Nizke obrestne mere naj bi vzpodbudile željo po bolj tveganih naložbah, kot so delnice, višji tečaji pa naj bi pozitivno vplivali na premoženje in posledično razpoloženje potrošnikov, kar bi prav tako povečalo potrošnjo. A ker so borzni tečaji v razvitem svetu že znatno okrevali, potrošnik pa kljub temu ni povečal potrošnje, je morebiten učinek kvantitativnega sproščanja še zelo nejasen.«

Po zadnjem sprejetju ukrepov Feda je dolar oslabel za dva odstotka. Ker je izvoz ključen za evrsko okrevanje, se pojavlja strah, da bi rast izvoza usahnila, če se bo evro še krepil. Ali lahko politika Feda glede dolarja ogrozi okrevanje evro območja?

Lan Filipič: »Če se bo večanje količine ameriških dolarjev v obtoku nadaljevalo z nadpovprečno hitrostjo glede na ostale trgovinske partnerice, se bodo valute, kot je evro, krepile. Višja vrednost bo seveda imela negativen učinek na izvoz, če ne bo prišlo do internih izboljšav učinkovitosti in racionalizacij. Vseeno na tem mestu velja omeniti, da države evroobmočja največ trgujejo med sabo, v zunanje države pa gre manjšina izvoza. Politika Feda torej vpliva na okrevanje v Evropi, vendar ga ne določa.«

Če bi se Fed na zadnjem srečanju odločil, da bodo zaostrili politiko in zvišali temeljno obrestno mero, bi zagotovo videli močno reakcijo na trgih. Ali vas skrbi, kako se bodo odzvali trgi, ko bo Fed začel višati obrestno mero?

Lan Filipič: »Me ne skrbi, ker to pričakujem. Včasih se trg zelo negativno odzove tudi na pričakovane ukrepe, kot se je to denimo zgodilo leta 2005.«

Kako bi močnejši evro vplival na nemški izvoz, ki poganja nemško okrevanje, to pa je gonilo gospodarskega okrevanja na evrskem območju?

Lan Filipič: »Zagotovo bi imelo negativen vpliv, vendar manjšega, kot se to morda zdi na prvi pogled. Mnogo nemških družb uporablja naravne varovalne mehanizme pred valutnimi tveganji, saj je del proizvodnje v državah, ki so hkrati ciljni trgi. V tem primeru se hkratno znižajo prihodki in stroški. Drugi element pa je relativna vrednost nekdanjih evrskih valut v primerjavi z evrom. V primeru nemške marke je učinek pozitiven, saj periferne evrske države znižujejo vrednost evra. Povedano drugače, če Nemčija ne bi bila članica evra, bi zelo verjetno še bolj »trpela« zaradi apreciacije nemške marke.«

Kako gledate na trenutno stanje slovenskega gospodarstva? Kaj je razlog za tako velik letošnji padec osrednjega indeksa Ljubljanske borze?

Lan Filipič: »V razvitih ekonomijah je gibanje borznega indeksa t.i. vodilni indikator, saj se rasti in padci na borzah večinoma zgodijo pred gospodarskimi gibanji. Zelo dober primer je nedavna recesija, ko so borzni tečaji začeli rasti že precej pred potrjenim okrevanjem večine gospodarstev. V Sloveniji ocenjujem, da je slika nekoliko drugačna, saj borzno gibanje deluje kot ogledalo preteklosti. Glavna razloga sta previsoko državno lastništvo borznih družb in s tem povezano neodgovorno ravnanje in previsoka uporaba dolga za nakupe delnic v preteklosti, ko so bila vrednotenja previsoka.«

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Intervju: »Redko katere države se lahko zoperstavijo mnenju o menjalnem razmerju«

29.10.2010

L. Filipič