Zakaj na svetovnih borzah padajo surovine, delnice in cene drugega blaga, ko pa domnevno ameriška in evropska centralna banka pospešeno tiskata denar? Za nameček pa, kljub 0,25 odstotni ključni obrestni meri v ZDA, dolar pridobiva na vrednosti proti evru, ki ima višje obrestne mere? Pomemben vzrok leži v razpoložljivi denarni masi, ki v določenem trenutku zraste ali pade.
Celotna denarna masa ni sestavljena samo iz fizičnega denarja
Razumevanje gibanja agregatne denarne mase je za borznega vlagatelja eno od najbolj pomembnih. Opisano dogajanje je na prvi pogled v nasprotju s splošnim prepričanjem mnogoštevilnih bralcev borznih poročil po svetu, da Bernanke, šef ameriškega FED-a tiska gotovino, in da bo poplava denarja vsak čas sprožila inflacijo in zatem še hiperinflacijo. Vendar »občasni analitiki« pozabljajo na dejstvo, da celotna denarna masa ni sestavljena zgolj iz fizičnega denarja (bankovcev in kovancev), temveč še iz knjižnega (ki leži na žiro in tekočih računih). Zato samo povečanje fizičnih bankovcev še ne pomeni avtomatičnega povečanja agregatne količine denarja v obtoku.
Borzni investitorji bi morali pravilnemu razumevanju monetarne problematike namenjati precej več pozornosti kot sicer. Razlog je preprost: ko agregatna količina denarja v obtoku raste, borza raste in obratno.
Kot rečeno, denarna teorija pozna MB (fizični denar, v ZDA uporabljajo oznako M1)) in M2 (knjižni denar + MB). Posamezne države sicer izračunavajo tudi druge agregate (M0, M3 in M4), ki denar delijo na tistega, ki leži v bančnih trezorjih in na tistega, ki je izven bančnega sistema; na sredstva v denarnih skladih; na depozite z različnimi roki zapadlosti itd. Borznemu vlagatelju pri analiziranju dogajanj na finančnih trgih tako daleč ni potrebno iti in je dovolj poznati agregat M2, gotovino in depozite na vpogled.
Kako se denar množi?
Poglejmo mehanizem po katerem se celotna denarna masa v gospodarstvu povečuje. Oseba A ima 1000 evrov in jih položi na svoj bančni račun kot depozit. Vzemimo skrajno enostaven primer, ko je to celoten gotovinski denar v gospodarstvu. Celotna količina denarja v obtoku je ob pologu na tekoči račun enaka 1000 (MB=1000). Vendar ta denar ne bo ležal neproduktivno, saj sodobni denarni sistem temelji na možnosti, da banka del prejetega depozita posodi naprej. Koliko ga sme posoditi je odvisno od stopnje obveznih rezerv, ki ga predpiše centralna banka. Če je ta stopnja 10%, bo banka naprej posodila 900 evrov. Vzemimo, da prejemnik posojila prejeti denar položi na svoj tekoči račun pri svoji banki. Končni učinek obeh operacij je, da se je količina denarja v obtoku iz prvotnih 1000, povečala na 1900 ( kjer je MB=1000 in M2=1900=1000+900). Od tu naprej se proces multiplikacije denarne mase lahko še nadaljuje, saj prejeti depozit v znesku 900 drugi banki zopet omogoča, da 90% tega zneska posodi naprej.
Resda je proces v praksi bolj zapleten; vendar to ni bistveno. Bistvena je ugotovitev, da je za ocenjevanje borznih trgov pomemben denarni agregat M2, in ne MB. Kako hitro in kako daleč se bo denar preko depozitov množil, je odvisno od dvojega: monetarne regulative (stopnje obveznih rezerv itd.) centralne banke in od pripravljenosti bank, da denar posojajo naprej. V slednjem primeru je možna situacija, da banka ne posoja naprej, kljub temu, da po bančnih predpisih ima posojilni potencial, in da ji centralna banka dovoljuje večja posojila.
Evropske banke zaradi strahu držijo denar raje v sefih
Kako je z denarno maso na evropskih trgih v tem trenutku? Pada. Ni dvoma, da bi izstop Grčije iz evro območja kratkoročno povzročil še večji odliv denarja iz bank, zaradi česar evropske banke sedaj ne izkoriščajo v popolnosti kreditnega potenciala, kot je opisano v zgornjem šolskem primeru. Čeprav imajo večji dovoljeni multiplikator, držijo denar raje v sefih zaradi morebitnega denarnega šoka.
To nazorno kažejo podatki v mesečnem pregledu Evropske centralne banke (Monthly Bulletin, May 2012), kjer so v poglavju Euro Area Overview (Tabela 1.4) navedeni podatki o predpisanih denarnih rezervah bank evro območja in dejanske denarne rezerve v zadnjih petih letih. Seveda so podatki od banke do banke različni, vendar agregatni podatki govorijo o »strahu« poslovnih bank, ki se je posebej okrepil v letu 2011, ko so imele banke dnevno 4,5 milijarde evrov presežkov, ki bi jih lahko posojale, a jih niso. Aprila letos je bil ta znesek v povprečju 4,6 milijarde evrov. Ponovimo, da potencialno znižanje likvidnosti ne znaša zgolj dobre štiri milijarde dnevno, temveč zaradi možne multiplikacije (M2) še precej več.
Denarna regulativa omejuje banke pri naložbah v delnice in napihuje obvezniški balon
Če denarna regulativa bankam še dovoljuje več posojanja, pa jih po drugi strani omejuje pri naložbah v delnice. Trenutno je tako, da so banke praktično prisiljene kupovati državne obveznice in to kljub rekordno nizkim donosom do dospetja, ko gre za nemške in ameriške dolžniške papirje. Da banke posegajo po obveznicah je razumljivo: v primeru likvidnostne suše jih bodo zastavile pri ECB in si odprle kreditno linijo, kar je lahko v morebitnih kriznih časih zelo pomembno. Delnic centralne banke ZDA in EU ne upoštevajo kot zastavno sredstvo. Tudi zavarovalnice, zaradi istega razloga kot banke, raje kupujejo obveznice kot pa delnice. Nemški Allianz ima trenutno v naložbah razmerje 94 proti 6 v prid obveznicam. Analitiki ugotavljajo, da tako nizkega razmerja v škodo delnic ni bilo že več kot petdeset let.
Temu je treba dodati še dejstvo, da evropska bančna zakonodaja za zneske nakupov državnih obveznic ne predpisuje tako visokega lastnega kapitala kot pa pri investicijah v delnice. Obvezniški balon se s pomočjo finančne regulative v Evropi in ZDA torej napihuje. Verjetno je razlog temu v lažjem servisiranju visokih državnih dolgov. Posledica tega je odliv denarja iz delniških trgov, kjer pa razlog niso le predpisi, temveč še psihološko pogojeno nižanje količine denarja v obtoku, M2, zaradi negotovosti glede prihodnosti evra.
Zato borza trenutno pada, ne glede na tiskanje evrov in dolarjev. Ali naj sedaj borzni vlagatelj delnice proda in kupi obveznice? Zagovarjati kaj takega bi bilo enako kot svetovati, da prisedete v avto, ki »polaga« ovinke s hitrostjo 150 km na uro z obrazložitvijo, da »trenutna zakonodaja« pač dovoljujejo tolikšno hitrost.
