Če je zgodovina kar koli pokazala, je to, da država z mnogimi odločitvami – zlasti tistimi kadrovske narave – ogrozila podjetja, zagotovo pa ne z zastavljanjem bolj ambicioznejših pričakovanj upravam glede dividendne politike.
Minuli teden je Mercator kot prva od družb, vključenih v indekse slovenskih »blue-chipov« SBI TOP, začel izplačevati dividende in s tem odprl sezono, ki bo trajala vse do prvega tedna septembra, ko se iztečejo zadnji roki za izplačilo dividend. Šest od sedmih družb (NKBM letos ne bo izplačala dividend) vključenih v indeks (Krka, Petrol, Mercator, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Gorenje) skupaj načrtuje izplačati 138,5 milijona evrov dividend. Seveda vseh skupščin še ni bilo, zato se lahko številka spremeni predvsem v primeru, ko bi država oziroma z njo povezani subjekti končno dojeli, da ni nič narobe, če danes, ko proračun krvavo potrebuje, od družb pričakujejo tudi kak evro dividende več.
V preteklosti se je pogosto uporabljalo različne argumente, da se je državo kot lastnika prepričalo, da ne zahteva višjih dividend, najpogosteje pa zagotovo tistega, da bi lahko prišlo do izčrpavanja družbe in s tem ogrozilo njen razvoj in obstoj. Če je zgodovina kar koli pokazala, je to, da država z mnogimi odločitvami – zlasti tistimi kadrovske narave – ogrozila podjetja, zagotovo pa ne z zastavljanjem bolj ambicioznejših pričakovanj upravam glede dividendne politike. Denimo družbe v indeksu SBI TOP v povprečju izplačajo okoli trideset odstotkov ustvarjenega čistega izida za dividende, ostalo pa si zadržijo. Če primerjamo znesek, ki je predviden za izplačilo letos, z zneskom načrtovanega dobička v tekočem letu, ki znaša 379,5 milijona evrov, potem ugotovimo, da doseže delež izplačila 29,4 odstotka. Pri tem družbe, ki bodo izplačale dividende, načrtujejo letos v povprečju 13-odstotno rast čistega dobička. Obe številki kažeta na to, da je delež izplačila razmeroma nizek, zato tudi nekoliko večje izplačilo ne bi ogrozilo trdnosti družb, bi pa zagotovo poslalo signal, da morajo uprave svoje širitvene aktivnosti izvajati bolj ekonomično. Ravno velike širitvene investicije in prevzemi nekaterih slovenskih družb so v perspektivi uničili največ vrednosti za delničarje in ogrozili družbe.
Ko pogledamo na dividendne donosnosti (prejeta dividenda glede na trenutni tečaj delnic) za posamezne družbe (na grafu) in razmerje med letošnjim izplačilom in načrtovanim dobičkom, lahko ugotovimo, da so dividendne donosnosti po nekaj letih stagniranja tečajev vse bolj privlačne in da so deleži izplačila dobička v nekaterih primerih na razmeroma nizki ravni. To pomeni, da lahko z večjo verjetnostjo še naprej pričakujemo rast dividend. Zlasti za družbe, ki niso pod prevelikim bremenom dolgov, velja, da lahko še lep čas zagotavljajo rast dividend bodisi prek rasti dobička ali pa delno tudi s povečevanjem deleža izplačila. S tem bi poslale signale delničarjem, da zaupajo v načrte za rast in razvoj družbe ter da vidijo v izvedbi načrtov še veliko rezerve. Med tistimi, ki v tem pogledu izstopajo, zagotovo veljajo Krka, Petrol, Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije.
