Glavno gonilo rasti prodaje potrošnih dobrin je velikost srednjega razreda. Zato lahko trdimo, da sta Indija in Kitajska na začetku dolgoročnega cikla, ki lahko vlagateljem prinese tudi nadpovprečne donose, kot se je to zgodilo v ZDA v letih 1980 do 2000.
Potrošne dobrine v investicijskem svetu delimo na dva dela, na osnovne potrošne dobrine in dobrine široke porabe (diskrecijske). Prve zagotavljajo podjetja, kot so Nestle, Coca-Cola, Wal-Mart, Colgate -Palmolive, Heineken …, gre torej za panoge, ki ljudem prinašajo dobrine za vsakodnevno rabo. Med diskrecijske potrošne dobrine pa sodijo zabava, oblačila, avtomobili ... Največja svetovna podjetja v omenjenem sektorju so Toyota, McDonald's, Walt Disney, Amazon, Adidas …
Prihodnost je srednji sloj v razvijajočih se trgih
Glavno gonilo rasti prodaje potrošnih dobrin je velikost srednjega razreda. Večji ko je ta, več ljudi bo kupovalo osnovne in tudi diskrecijske potrošne dobrine. Najnižji družbeni sloj seveda porabi večji delež razpoložljivega dohodka za osnovne dobrine, medtem ko porabniki z večjimi dohodki kupujejo čedalje več diskrecijskih dobrin. Pri tem se je seveda treba vprašati, v katerih državah se bo število ljudi v srednjem sloju v prihodnjih desetih letih najbolj povečalo, kje je možnost za rast podjetij iz omenjenega sektorja največja, kje imajo dobički podjetij največji potencial rasti. Raziskave kažejo, da se bo srednji sloj prebivalstva v državah BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) v prihodnjih desetih letih podvojil. Največjo rast pa bosta imeli predvsem Indija in Kitajska. Zahodni svet, sestavljen iz sedmih najrazvitejših držav (G7), bo imel le malenkostne rasti srednjega sloja. Prav tako je odločilno vprašanje, ali kupovati lokalna podjetja ali svetovne velikane.
Pri vlaganju v omenjena sektorja je odločilen vpliv recesije na bilance njunih podjetij. Poslovni rezultati iz poslovanja za vsak sektor posebej od leta 1990 kažejo, da prodaja osnovnih potrošnih dobrin v povprečju recesije skoraj ne čuti, na drugi strani pa prodaja dobrin široke porabe močno upada. To seveda zelo vpliva na cene delnic omenjenih podjetij. Podjetja iz panoge dobrin široke porabe so povprečno v zadnji krizi upadla za 60 odstotkov, medtem ko so podjetja iz panoge osnovnih potrošnih dobrin upadla »samo« za 40 odstotkov. Upadi in rasti omenjenih sektorjev bodo v prihodnosti še toliko bolj različni, odvisno od države, v kateri podjetje posluje. Vse več podjetij svoje priložnosti išče na trgih v razvoju, kjer imata omenjena sektorja največji potencial. Najprej imajo pri razvoju države največji potencial rasti seveda osnovne potrošne dobrine, nato pa pride na vrsto še sektor dobrin široke porabe.
Dolgoročni vidik: pričakovani nadpovprečni donosi za Indijo in Kitajsko
Zelo dober razlog za investiranje v potrošne dobrine nam pokaže tabela z donosi po panogah za ameriški delniški indeks S & P 500. Vidimo, da so tečaji delnic družb s področja izdelkov in storitev široke in ozke porabe kar dve desetletji zapored, od leta 1980 do 2000, dosegali nadpovprečne donose. Predvsem v prvih desetih letih (po letu 1980) je bila osnovna poraba najdonosnejši sektor med vsemi, diskrecijska poraba pa je imela tretji največji donos. Podobna zgodba se je nato ponovila še v naslednjih desetih letih. Ameriški kupec je v letih od 1980 do 2000 vse več svojih prihodkov porabljal, stopnja varčevanja pa se je zniževala. To mu je omogočala tudi vse večja zdravstvena mreža, saj so se izdatki za zdravstvo v tem obdobju povečali za 50 odstotkov. Iz razpoložljivih podatkov lahko sklepamo, da so bile varčevalne navade povprečnega ameriškega porabnika in raven njegove zadolženosti leta 1980 zelo podobne zdajšnjim navadam in zadolženosti kupca v Indiji in na Kitajskem. Ameriški porabnik sicer ni imel tako visoke stopnje varčevanja, kot je ta zdaj v povprečnem kitajskem gospodinjstvu, ki prihrani približno 25 odstotkov razpoložljivih dohodkov, a je v ZDA vseeno zelo zrasel notranji trg porabništva v zadnjih 30 letih. Vsi ti podatki nakazujejo, v katero smer bosta šli kitajsko in indijsko gospodarstvo. Predvsem zato, ker si tudi politika želi razviti domačo porabo. Ti dve državi sta že začeli povečevati izdatke za zdravstvo, zato pa so kupci pripravljeni večji del svojih prihodkov porabiti za nakup hrane, obleke, gospodinjskih aparatov, avtomobila ... Lahko rečemo, da sta Indija in Kitajska na začetku dolgoročnega cikla, ki lahko vlagateljem prinese tudi nadpovprečne donose, kot se je to zgodilo v ZDA v letih 1980 do 2000.
Vidimo, da so porabniške dobrine lahko zelo donosna naložba, hkrati pa so v kriznih časih tudi manj nihajne. Seveda je treba pravilno izbirati podjetja iz omenjenega sektorja, saj so nekatere regije potencial že izkoristile, nekatere pa so šele na začetku svoje poti. Vlagatelj lahko dolgoročno pričakuje nadaljevanje pozitivnega gibanja pri potrošnih dobrinah, ki smo mu bili priča tako v zadnjih letih kot tudi desetletjih.
Sektorski donosi ameriškega delniškega indeksa S & P 500 (v odstotkih)
| 1980–89 | 1990–99 | 2000–09 | |
| S & P 500 | 227 | 316 | -24 |
| Energija | 162 | 132 | 102 |
| Materiali | 164 | 97 | 25 |
| Industrija | 185 | 253 | -11 |
| Diskrecijska poraba | 287 | 315 | -21 |
| Osnovna poraba | 564 | 233 | 32 |
| Zdravstvo | 355 | 353 | 11 |
| Finance | 173 | 328 | -40 |
| Informacijska tehnologija | 71 | 1179 | -54 |
| Telekomunikacije | 132 | 216 | -64 |
| Preskrba z vodo, elektriko in plinom | 115 | 38 | 11 |
| vir: Gluskin Sheff |
Seznam skladov, ki sredstva vlagateljev investirajo v sektor potrošnih dobin:
| Sklad | Letos v % | 1 leto v % | 3 leta v % |
| ALTA WATER | 7,81 | 6,38 | 20,19 |
| Probanka Agriculture | -2,13 | -10,59 | 14,6 |
| KD Vitalnost | 7,34 | 8,86 | 54,71 |
| Triglav EM Potrošne dobrine | 4,59 | ni podatka | ni podatka |
| Allianz RCM Global Agricultural Trends | 3,01 | 2,6 | 58,08 |
| Amundi Funds Equity Global Luxury And Lifestyle | 9,71 | 13,36 | 44,71 |
| RCM HealthCare Aktien | 6,31 | 0,49 | 89,01 |
