Aleš Kavrečič in Irena F. Brajdih iz Primorskih skladov sta mnenja, da je učinek ukrepov ameriške centralne banke vprašljiv ter da lahko ta politika vpliva na okrevanje evro območja. Za padec osrednjega indeksa Ljubljanske borze vidita več razlogov.
Odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) glede obsežne finančne injekcije za spodbuditev gospodarstva sproža številne odzive držav z vsega sveta. Opozarjajo, da bo taka politika škodila svetovnemu gospodarstvu. Polek kritik iz domačega gospodarstva so se odzvali tudi na kitajski, nemški, brazilski in japonski strani. Menijo, da Fedov načrt ne bo veliko prispeval k spodbuditvi gospodarskega okrevanja. Kakšno je vaše mnenje?
Irena F. Brajdih, Primorski skladi: »Ameriški BDP je v tretjem kvartalu dosegel 2,00 odstotno rast, v drugem kvartalu pa 1,70 odstotno rast, kar v primerjavi z evropsko rastjo BDP-ja kaže na hitrejšo stopnjo okrevanja, vendar moramo upoštevati, da v ZDA to okrevanje ni prineslo padca v brezposelnosti, ki bi spodbudil zasebno trošenje. Problem ZDA ni pomanjkanje likvidnosti na trgu, zato je učinek teh ukrepov vprašljiv. Do ukrepa so bili skeptični tudi nekateri člani Feda zaradi bojazni dolgoročne inflacije. Prva reakcija na trgu ob objavi drugega kroga kvantitativnega sproščanja je bil takojšen zdrs dolarja, skok cen surovin, energentov in plemenitih kovin. Centralne banke so ostro obsodile enostranske poteze Amerike, ki so v nasprotju z zadnjim zasedanjem G20, kjer so poskušali doseči dogovor, da se valutne vojne ne bi dogajale, saj nižajo konkurenčne sposobnosti izvoznikov, katerih valute rastejo v primerjavi z ameriškim dolarjem.«
Po zadnjem sprejetju ukrepov Feda je dolar oslabel za dva odstotka. Ker je izvoz ključen za evrsko okrevanje, se pojavlja strah, da bi rast izvoza usahnila, če se bo evro še krepil. Ali lahko politika Feda glede dolarja ogrozi okrevanje evro območja?
Aleš Kavrečič, Primorski skladi: »Krepitev domače valute vpliva na zmanjšanje domačega izvoza, zato politika Feda, v kolikor bi nadaljevala s povečevanjem kvantitativnega sproščanja, lahko močno vpliva na okrevanje evro območja. V kolikšni meri bo le-ta ogrozila evropski izvoz, bo odvisno tudi od domače monetarne politike. Iz zadnjega sporočila šefa Evropske centralne banke (ECB) je lahko razbrati, da ne pričakujejo znatnega padca dolarja, zato bodo nadaljevali z uvajanjem restriktivne monetarne politike vsaj do nadaljnjega, kar pa lahko dodatno ogrozi domače okrevanje. Zaenkrat namigovanja o zmanjševanju likvidnosti znotraj evro regije ne dviguje vrednosti same valute, saj kot protiutež učinkujejo novi strahovi pred nezmožnostjo odplačevanja dolgov nekaterih držav članic EU.«
Če bi se Fed na zadnjem srečanju odločil, da bodo zaostrili politiko in zvišali temeljno obrestno mero, bi zagotovo videli močno reakcijo na trgih. Ali vas skrbi, kako se bodo odzvali trgi, ko bo Fed začel višati obrestno mero?
Aleš Kavrečič: »V kolikor bi na zadnjem srečanju dvignili obrestno mero, bi zabeležili na borzah znaten padec. Reakcija vlagateljev bi bila pričakovana, sam dvig obrestne mere pa ne. Predvsem zaradi učinka presenečanja bi bil odziv trga toliko bolj sunkovit. Govorice o kvantitativnem sproščanju so se pojavile še pred letošnjim poletjem, na kar so se trgi tudi pripravljali. Dokler bo Fed postopal po pričakovanjih trga, bodo reakcije toliko bolj pričakovane in manj izrazite. Zato sam dvig obrestnih mer ni toliko zaskrbljujoč saj je neizbežen, bolj zaskrbljujoča je sama dinamika dogodkov, ki bo spremljala ta proces.«
Kako bi močnejši evro vplival na nemški izvoz, ki poganja nemško okrevanje, to pa je gonilo gospodarskega okrevanja na evrskem območju?
Irena F. Brajdih: »Nemški izvoz temelji na visoko kakovostnih proizvodih z visoko dodano vrednostjo ob uporabi sofisticirane tehnologije, zato večji delež nemškega izvoza zaradi močnejšega evra ne bo trpel. Zmanjšati se utegne dinamika njegove rasti pod vplivom krepitve tečaja evra.«
Kako gledate na trenutno stanje slovenskega gospodarstva? Kaj je razlog za tako velik letošnji padec osrednjega indeksa Ljubljanske borze?
Aleš Kavrečič: »Razlogov za padec osrednjega indeksa Ljubljanske borze je več. Med največje krivce sodi dogajanje okoli slovenskih gradbincev in njihova prepletenost s finančnim in tudi z ostalim gospodarskim sektorjem. Poleg tega so vlagatelji izgubili zaupanje nad domačimi blue chipi tudi zaradi velikih tečajnih izgub, ki so jih le-ta zabeležila v zadnjih letih. Tako domačih kot tudi tujih institucionalnih vlagateljev kronično primanjkuje, kar je pokazal tudi pozitiven odziv borze na namige o vnovičnem zanimanju tujcev predvsem iz Kitajske za slovenski trgi.«
