V zadnjih dveh mesecih so nas mediji, predvsem finančni, dnevno bombardirali z novicami v povezavi z novim programom kvantitativnega sproščanja s strani ameriške centralne banke (Fed) in njegovim vplivom na rast ameriškega gospodarstva in cene sredstev, predvsem delniškega trga v naslednjih mesecih in letih...
Že na predzadnjem zasedanju Feda je predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke izjavil, da so gospodarski izgledi nenavadno negotovi. Številni makroekonomski kazalniki so kazali na ohlajanje gospodarske aktivnosti v ZDA v nadaljevanju leta, glavne težave so bile visoka stopnja brezposelnosti in deflacija, ki je tudi skozi nižje donosnosti ameriških državnih obveznic kazala na grožnjo deflacijske spirale in likvidnostne pasti. Ker ameriška država ne daje več večjih fiskalnih stimulacij, so oči javnosti osredotočene na ukrepe, ki jih sprejema Fed z Benom Bernankejem na čelu. Tako smo bili tretjega novembra ob novem zasedanju Feda priča predstavitvi novega programa »kvantitativnega oz. količinskega sproščanj«, ki razkriva, da bo do junija leta 2011 Fed odkupil za 600 milijard ameriških dolarjev vrednostnih papirjev, predvsem državnih obveznic, in če ob tem upoštevamo še dodatnih 250 do 300 milijard ameriških dolarjev, ki jih bo reinvestiral, je končni znesek za nakup novih vrednostnih papirjev 900 milijard ameriških dolarjev.
Kaj poskuša Fed doseči z novim programom »kvantitativnega sproščanja«?
Eden od ciljev je nižja vrednost dolgoročnih obrestnih mer. Tako bi negativna realna obrestna mera kaznovala varčevalce in spodbudila nov krog zadolževanja. Na drugi strani bi neposredni nakupi vrednostnih papirjev, ki bi jih Fed kupil od poslovnih bank, povečali njihove presežne rezerve, kar bi spodbudilo nadaljnje posojanje bank predvsem zasebnemu sektorju. Za optimiste, ki verjamejo v vsemogočnost centralnih bank, se pozitivna plat zgodbe šele začenja. Privatni in institucionalni vlagatelji namenjajo svoje prihranke za nakupe tveganih naložb, od obveznic z višjimi donosnostmi na razvitih trgih in tudi trgih v razvoju, delnic na razvitih in trgih v razvoju, surovin in podobno. Če bi podjetja namenila denar v nove projekte, kar bi privedlo do nižje stopnje brezposelnosti in večje vrednosti sredstev, bi učinek večje vrednosti neto premoženja ameriških gospodinjstev privedel do večje končne potrošnje. Posledica druge točke programa »kvantitativnega sproščanja« ob nizkih obrestnih merah je tudi manjša vrednost ameriškega dolarja, kar dodatno poveča konkurenčnost ameriških izvoznih podjetij. Ob tem povejmo, da ima zgodba tudi svojo temnejšo plat in številne nevarnosti, ki prežijo na poti do končnega cilja, to je vzdržne gospodarske rasti.
Kje se nahajajo pasti?
ZDA se danes nahajajo v krizi premoženjskih bilanc in prezadolženi zasebni sektor se zadnji dve leti ukvarja z zmanjšanjem dolga in tako tudi rekordno nizke dolgoročne obrestne mere ne bodo mogle spodbuditi novega kroga zadolževanja. To bi vplivalo na nižjo stopnjo varčevanja in na vprašanja novih investicij v prihodnosti. Tudi če delniški trgi zrastejo še nadaljnjih 20 odstotkov, še vedno ni znano, ali bo novi program kvantitativnega sproščanja imel ugoden vpliv tudi na trgu nepremičnin, od koder izvira finančna kriza iz leta 2007 in je ključna za nadaljnji razvoj dogodkov. V zadnjih krizah ameriškega gospodarstva, predvsem po letu 1990, se je stopnja strukturne brezposelnosti* v ZDA povečevala iz krize v krizo. Številna delovna mesta so se v zadnjih dvajsetih letih iz ZDA preselila na trge v razvoju, predvsem na Kitajsko. Brez pomoči drugih ukrepov, v prvi vrsti apreciacije kitajske valute, še tako močna ekspanzivna monetarna politika** ne bo vrnila izgubljenih delovnih mest in močno znižala stopnje brezposelnosti.
Vpliv »ultra« ekspanzivne monetarne politike na ostali svet
Najverjetnejši razplet je višja cena sredstev na trgih v razvoju, tako na delniških trgih, kot tudi na trgu nepremičnin ter višja inflacija, ki bi se v nadaljevanju lahko preselila tudi na razviti svet. Na udaru bodo predvsem tiste države, ki imajo svojo valuto vezano na ameriški dolar. S tem so te države podvržene uvozu ameriške monetarne politike, ki je v primerjavi s stanjem v gospodarstvu (na primer Kitajska se lahko pohvali z 10-odstotno gospodarsko rastjo) izrazito neprimerna in spodbuja napihovanje balonov. Če se denarni tokovi v prihodnosti ne bodo povečali in zaradi česar ne bodo upravičili višjih vrednotenj sredstev, bo za vlagatelje ob vnovični manjši poplavi denarja sledila nova streznitev.
Donosnosti državnih obveznic
Vir: Bloomberg; mesečne spremembe v oktobru 2010
Finančni trgi junija 2010
V sledečem pdf.dokumentu, lahko odkrijete podrobno situacijo na finančnih trgih oktobra 2010 na področju: Slovenije, JV Evrope, razvitih trgov, trgov v razvoju, surovinah, devizah in obveznicah.
