Glede stanja kapitalskih trgov lahko predvsem rečemo, da se trenutno nahajajo v razmerah, ki so »netipične« za kapitalske trge, kot smo jih bili vajeni, komentira zdajšnje tržne trende Samo Javornik, član uprave družbe Triglav Skladi.
Kakšne so vaše napovedi?
Po naši oceni smo z letom 2008 prešli v obdobje večje nihajnosti svetovnega gospodarstva in s tem tudi v obdobje večje nihajnosti kapitalskih trgov. Trenutno so kapitalski trgi preplavljeni z likvidnostjo, ki jo zagotavljajo centralne banke in to je v tem trenutku njihovo ključno gonilo. Obdobje, ki je pred nami bo zaznamovano s prostovoljnim ali prisilnim procesom razdolževanja na vseh ravneh: na ravni prebivalstva, podjetij in držav. Ta proces bo dolgotrajen in zelo dinamičen. Na vprašanje, ali je trenutno čas za delniške naložbe, je naš odgovor, da je za delniške naložbe vedno čas. Vsak dolgoročni investitor bi moral imeti del svojih sredstev naloženih v delniške naložbe. A poudarek je na dolgoročnosti.
Lahko pojasnite?
Delnice so finančni instrument, katerega tehnični rok zapadlosti je 50 let in več. Zanje je značilno, da njihova notranja vrednost niha bistveno manj, kot njihova borzna cena. Torej, če je finančni cilj, ki ga vlagatelj zasleduje, oddaljen več kot pet let (kar je tudi priporočljivo), potem se mora temu primerno tudi obnašati. Dolgoročen naložbeni horizont od vlagatelja zahteva, da je investitor in ne špekulant. To ne pomeni, da pri obratih ekonomskega cikla ni primerno posegati v strukturo svojega portfelja, a posegi naj bodo premišljeni. Nasvet strokovnjaka je v vsakem primeru priporočljiv. V družbi Triglav Skladi našim vlagateljem omogočamo premišljeno dolgoročno nalaganje in svetovanje v primeru, da želi vlagatelj spremeniti strukturo svojih naložb.
Kje iščete naložbene priložnosti?
Naša naložbena filozofija je fundamentalno obarvana. Verjamemo in nalagamo v naložbene razrede, ki imajo dobre ekonomske temelje in imajo dolgoročen potencial nadpovprečne rasti. To so hkrati naložbeni razredi, ki vlagatelju dolgoročno omogočajo t.i. »alfa« donosnost. To je nadpovprečna donosnost, ki jo dosegamo brez sprejemanja dodatnega naložbenega tveganja. Doseganje tovrstne donosnosti na daljši rok omogoča naložbena kombinacija, ki smo jo v družbi Triglav Skladi poimenovali »Triglav Megatrendi« (trenutno brez vstopnih stroškov). Gre za premišljeno kombinacijo naložbenih razredov, katerih skupna lastnost je, da temeljijo na dolgoročnih sekularnih trendih razvoja svetovnega gospodarskega ustroja.
V okviru Triglav Megatrendov nalagamo v delnice družb iz sektorjev, ki bodo participirali na pričakovani nadpovprečni rasti potrošnje prebivalstva na rastočih trgih, na trendno rastoči porabi izdelkov in storitev s področja farmacije in zdravstva ter na vse večji potrebi po surovinah, materialih in energiji, ki jo ustvarjajo rastoča gospodarstva s Kitajsko na čelu. Naš naložbeni fokus je usmerjen tudi v naložben razred obveznic podjetij in držav iz rastočih trgov, saj izkazujejo bistveno bolj zdravo finančno stanje, kot ga v tem trenutku izkazujejo razvite države.
Triglav Megatrendi: Brez vstopnih stroškov
V letih 2009 in 2010 so sektorski skladi beležili zelo visoke donosnosti. V lanskem letu 2011 pa je zgolj sektor zdravstva beležili pozitivne povprečne letne donosnosti. Ali ta podatek nakazuje na aciklično naravo sektorja oz. ali to pomeni, da je naložba v zdravstvo vedno dobra naložba?
Sektor zdravstva je tipičen neciklični sektor. Za to dejavnost je namreč značilno, da potrošnja oziroma povpraševanje po dobrinah tega sektorja ni tako močno povezana s fazo gospodarskega cikla, kot to velja za nekatere druge sektorje. Zdravila za zdravljenje bolezni pač potrebujemo, ne glede na to ali je gospodarstvo v recesiji ali konjunkturi. Podobno velja za storitve zdravstvenega sistema. Poleg tega delež te dejavnosti v strukturi potrošnje prebivalstva postopoma narašča, saj se prebivalstvo v razvitih državah stara, vse višji razpoložljiv dohodek prebivalstva pa omogoča, da vse več sredstev namenjamo za zdravstvene namene.
Gre za sekularni trend, zaradi katerega so naložbe v delnice podjetij s področja zdravstva nadpovprečno zanimive. A kljub temu veljajo določene zakonitosti. V farmacevtskih podjetjih se necikličnost dejavnosti izkazuje na nizki nihajnosti njihove prodaje in dobičkov, na kapitalskih trgih pa posledično v bistveno manjši nihajnosti cen delnic teh podjetij. Delnice farmacevtskih podjetij predstavljajo tipično »pribežališče« investitorjev v času gospodarske recesije, medtem ko je v času gospodarske konjunkture ta sektor izven investicijskega fokusa večine investitorjev. Investitorji v obdobjih konjunkture iščejo naložbe, ki so v povprečju bolj tvegane in močno participirajo na povečani gospodarski aktivnosti.
Zaradi vsega omenjenega delnice podjetij iz farmacevtskega sektorja, v primerjavi z ostalimi delnicami,v obdobjih gospodarske krize, dosegajo nadpovprečno donosnost, medtem ko v obdobjih gospodarskega razcveta po donosnosti zaostajajo za povprečjem. Leto 2011 spada med leta, ko so kapitalski trgi v povprečju izkazali negativno donosnost, kar je imelo za posledico, da so nadpovprečno donosnost dosegli neciklični sektorji. To velja tudi za sektor zdravstva in farmacije.
V omenjenih letih 2009 in 2010 so najvišje donosnosti beležili skladi, ki vlagajo v sektor potrošnih dobrin. Če aciklični sektorji v času rasti beležijo najvišje rasti in edini v času krize beležijo pozitivne donosnosti ali to pomeni, da je vedno smiselno vlagati v aciklične panoge?
Nadpovprečna donosnost delnic podjetij iz necikličnih sektorjev, do katere prihaja v obdobjih zastoja svetovne gospodarske rasti, še ne pomeni, da bodo te delnice vedno izkazovale pozitiven donos. Leto 2011 je pri tem bolj izjema kot pravilo. Je pa res, da je v obdobju krize njihov nihaj navzdol bistveno manjši kot pri cikličnih sektorjih. To velja tako za sektor farmacije, kot tudi za sektor potrošnih dobrin.
Manjša nihajnost sektorja potrošnih dobrin je posledica manjše občutljivosti končnega potrošnika na gibanje ekonomskega cikla. Prebivalstvo po navadi ne spreminja bistveno potrošnih navad pri nakupu osnovnih potrošnih dobrin v obdobjih, ko gospodarstvo ne cveti. To seveda ne velja za trajne dobrine, kot so npr. nakup avtomobila, bele tehnike itd. A pri sektorju potrošnih dobrin smo priča siloviti rasti potrošnje prebivalstva na rastočih trgih. Ta rast je posledica naraščanja srednjega sloja prebivalstva v teh državah in njegove kupne moči.
Zaradi omenjenega trenda, ki se bo v prihodnosti še stopnjeval, smo sektor potrošnih dobrin na rastočih trgih vključili v naložbeno kombinacijo Triglav Megatrendi. Ocenjujemo, da bodo delnice podjetij, ki so s svojim poslovanjem vpeta v ta naraščajoči segment potrošnje, v naslednjih letih in desetletjih izkazovale nadpovprečne donose.
V letošnjem letu najvišje donosnosti beležijo skladi, ki vlagajo v finančni sektor? So največje težave finančnega sektorja za nami?
Daleč od tega. Gre za premor, ki ga sponzorirajo skoraj vse svetovne centralne banke. Zgodovinsko gledano gre za makroekonomsko »čiščenje« posledic neracionalnega poslovnega obnašanja, ki se je v svetovni ekonomiji poudarjeno dogajalo v konjunkturnem obdobju 2003-2008. Filter za neracionalno obnašanje gospodarstva vedno predstavlja bančni sistem, kjer se v obdobjih krize »odloži« večina nakopičenih gospodarskih težav. Visoka rast finančnega sektorja je v zadnjem obdobju povezana predvsem z dvema dejavnikoma. Prvi dejavnik predstavljajo intervencije centralnih bank, ki so z enormnimi finančnimi transferi poskrbele za ustrezno solventnost bančnega sistema. Lekcija povezana s propadom banke Lehman Brothers je bila za svetovni finančni sistem preveč boleča izkušnja. Drugi dejavnik je rast kapitalskih trgov, ki je poskrbel, da se je okrepil naložbeni del portfeljev bank.
Finančni sektor se po naši oceni v tem trenutku nahaja v navideznem zatišju, ki mu bo sledilo dokončno reševanje nakopičenih težav. Pot bo še dolga in težavna. Kar se tiče finančnega sektorja, kot naložbenega razreda, v prihodnosti pričakujemo njegovo visoko nihajnost, ki bo predvsem posledica načina in tempa sanacije svetovnega finančnega sistema. Vmes se lahko dogaja marsikaj. Finančni sektor spada med sektorje, ki so bili pod največjim udarom v obdobju zadnje krize, zato so cene teh delnic še vedno na sorazmerno nizkih ravneh. Odgovora na to, kakšna je njihova notranja vrednost, v tem trenutku verjetno ne pozna nihče. Finančni sektor še naprej ocenjujemo kot špekulativen naložbeni razred.
Na kakšen način naj se vlagatelj loti vlaganja v posamezne sektorje gospodarstva? Ali naj izbere zgolj en sektorski sklad ali več?
Nalaganje v posamezne sektorje predstavlja eno izmed možnih naložbenih strategij. Primerna je predvsem za profesionalne upravljavce premoženja, ki imajo svoje naložbene cilje postavljene zelo premišljeno. Nalaganje v posamezne sektorje za vlagatelje pomeni izpostavljanje večji nihajnosti.
Vlagatelj lahko pričakuje, da bo v določenih fazah ekonomskega cikla naložba dosegala nadpovprečno donosnost, medtem ko bo v drugih fazah donosnost nižja od povprečne. Kot smo že omenili, se sektorji razlikujejo po nihajnosti. Ciklični sektorji izkazujejo višjo, neciklični pa v povprečju nižjo nihajnost. V želji, da bi vlagateljem kljub vsemu ponudili možnost aktivnega izpostavljanja do posameznih perspektivnih sektorjev, smo v družbi Triglav Skladi razvili naložbeno kombinacijo Triglav Megatrendi. Triglav Megatrendi zagotavljajo ustrezno razpršenost naložbe, obvladovano izpostavljenost do posameznih perspektivnih sektorjev, predvsem pa možnost doseganja dolgoročnega nadpovprečnega donosa, temelječega na globalnih razvojnih trendih. Gre za kombinacijo, ki je primerna za dolgoročne vlagatelje z nekoliko višjo naklonjenostjo tveganju.
Kateri sektorji imajo trenutno ugodna vrednotenja in dolgoročen potencial rasti?
V tem trenutku je presoja ugodnosti vrednotenj posameznih sektorjev močno odvisna od tega ali se bodo prvi znaki okrevanja svetovnega gospodarstva izkazali za vzdržne. Če v okviru ekonomskega cikla prehajamo v fazo zgodnje rasti, potem imajo najvišji potencial rasti ciklični sektorji, ki so izkazali najvišjo rast tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Če se bo gospodarsko upočasnjevanje nadaljevalo v smer ponovne recesije, pa pričakujemo nadpovprečno donosnost necikličnih sektorjev, ki so bili v prvih mesecih leta 2012 pod prodajnim pritiskom.
Kot dolgoročno nadpovprečno perspektivne sektorje ocenjujemo sektorje, ki smo jih združili v naložbeno kombinacijo Triglav Megatrendi. To so sektor potrošnih dobrin na rastočih trgih, sektor zdravja in farmacije ter sektorja surovin in materialov ter energije. Vlagateljem, ki želijo nalagati v obveznice z višjo pričakovano donosnostjo in nekoliko višjim naložbenim tveganjem, priporočamo, da del svojih sredstev naložijo v vzajemne sklade, ki nalagajo v obveznice izdajateljev iz rastočih trgov.
Ali bo delnico Facebooka mogoče kupiti posredno preko naložb v sektorske sklade IT-ja?
Večina vzajemnih skladov, ki so visoko diverzificirani in vključujejo sektor informacijske tehnologije, bo vlagateljem najverjetneje ponujala tudi izpostavljenost do delnice Facebooka, ko bo to možno. Višji kot je delež sektorja IT v portfelju sklada, višja bo izpostavljenost do te delnice. Najvišja bo verjetno v skladih, specializiranih za vlaganje v sektor IT.
Ali bomo do konca leta videli ceno bencina pri 2 evrih? Kaj to pomeni za sklade, ki vlagajo v panogo surovin?
Upam, da ne. To bi namreč pomenilo, da je šlo v vmesnem času nekaj hudo narobe, predvsem na geopolitičnem področju. Visoka cena energentov seveda ugodno vpliva na delnice iz sektorja energije, a povezava ni čisto enoznačna. Visoka cena energentov namreč korenito posega v stroškovno strukturo podjetij v reprodukcijski verigi, ki povišanih cen inputov ne morejo v celoti prevaliti na končne kupce. Posledica so nižji dobički podjetij ter nižje povpraševanje in potrošnja, kar znižuje gospodarsko rast. Iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja poznamo obdobje tako imenovane stagflacije, ko je hitra rast cen energentov povzročila stagnacijo svetovnega gospodarstva ob visoki inflaciji. Takšno makroekonomsko okolje ni prijazno do kapitalskih trgov.
