»Menim, da so trenutni ukrepi zgolj kratkoročne narave«

V zadnjem času so centralne banke po vsem svetu, vključno s tistimi na Filipinih, na Tajskem, v Indoneziji, Maleziji, Izraelu, Tajvanu, Braziliji in na Japonskem, intervenirale na deviznih trgih v upanju devalvacije lastne valute (več v »Zakaj lahko naraščanje valutnega konflikta veliko stane?«). Ampak zdi se, kot da se valutni špekulanti gibljejo prav tako hitro, prodajajo ameriške dolarje in stavijo na to, da bo ameriška valuta nadaljevala padec. O tem priča tudi podatek, da so stave na nadaljnji padec ameriškega dolarja v tednu, ki se je končal 15. oktobra, na terminskem trgu v Chicagu z 32,6 milijardami, dosegle skoraj rekordne vrednosti. Nenadoma se zdi, da je vsak narod na valutnem trgu sam zase in poskuša obrniti valutna razmerja v svojo korist. Ali lahko govorimo o začetku »valutne vojne«?

Mitja Svoljšak, NFD DZU: »Močno upam, da ne. Mislim tudi, da so izkušnje iz preteklosti dovolj dobro opozorilo, da takšna politika na daljši rok ni uspešna in ne prinaša želenih rezultatov. Nekatere manjše, gospodarsko šibkejše države si prav tako takšne politike dlje časa ne morejo privoščiti. Zaradi tega menim, da so trenutni ukrepi zgolj kratkoročne narave.«

V preteklih tednih smo bili priča napetostim med razvitimi državami ter državami v razvoju, predvsem Kitajsko. V Washingtonu, Tokiu in po najpomembnejših prestolnicah območja evra so namreč prepričani, da v Pekingu umetno zadržujejo podcenjen tečaj juana glede na dolar, evro in jen ter s tem krepijo konkurenčne prednosti kitajskih izvoznikov. Kitajske oblasti odgovarjajo, da gre zgolj za protekcionistične vzgibe razvitih držav. Ali menite, da bo Kitajska popustila zahtevam najrazvitejših držav z ZDA na čelu, da naj zviša tečaj juana?

Mitja Svoljšak, NFD DZU: »Gotovo ne bo popustila zgolj zaradi političnih pritiskov. Tečaj bodo sprostili, ko bodo ocenili, da je to v njihovem (dolgoročnem) gospodarskem interesu. Menim, da bo do tega slej ko prej prišlo, vendar je trenutno pogajalska moč razvitih zahodnih držav precej šibka, saj bi morebitni protekcionistični ukrepi zamajali že tako šibko gospodarsko rast.«

Nenaden padec dolarja proti drugim valutam za približno deset odstotkov od junija letošnjega leta, je vznemiril občutljivo ravnotežje svetovnega gospodarstva, ki si še vedno ni opomoglo od posledic finančne krize. Mnoge druge valute, zlasti v Aziji in na razvijajočih se trgih, kot je npr. Brazilija, skokovito naraščajo kot posledica padca dolarja. Tako njihova gospodarstva privlačijo poplave špekulativnega kapitala tistih, ki iščejo višje obrestne mere in so tako v nevarnosti pregrevanja. Kakšne posledice bi lahko imelo dodatno tiskanje denarja s strani Feda in kako pričakujete, da se bo ameriški dolar gibal v prihodnje?

Mitja Svoljšak, NFD DZU: »Ameriški dolar bo kratkoročno, zaradi novega kvantitativnega sproščanja, še vedno pod pritiskom. Ob znakih novega oživljanja gospodarske rasti v ZDA, se bo verjetno nekoliko okrepil, dolgoročno pa pričakujem nadaljevanje njegovega padanja. Trenutna raven ameriškega dolarja je veliko bližje njegovi zgornji meji kot spodnji. Med pomembnejšimi svetovnimi valutami so bo dolgoročno krepil verjetno le proti japonskemu jenu.«

V vsaki vojni imamo dve strani, tiste ki zmagajo in tiste, ki izgubijo. Kdo bi po vašem mnenju, v primeru »valutne vojne« in dodatnih protekcionističnih ukrepov največ pridobil in kdo bi postal poraženec?

Mitja Svoljšak, NFD DZU: »Ob uvedbi protekcionističnih ukrepov bi gotovo izgubilo gospodarstvo na globalni ravni. Med posameznimi državami pa bi bile v najslabšem položaju tiste, ki v največji meri slonijo na izvoznem povpraševanju in kjer je hkrati gospodarska rast v trenutnih razmerah šibka. Absolutnih zmagovalcev v taki igri ni.«