»Zaradi protekcionističnih ukrepov izgubijo praviloma vsi«

V zadnjem času so centralne banke po vsem svetu, vključno s tistimi na Filipinih, na Tajskem, v Indoneziji, Maleziji, Izraelu, Tajvanu, Braziliji in na Japonskem, intevenirale na deviznih trgih v upanju devalvacije lastne valute (več v »Zakaj lahko naraščanje valutnega konflikta veliko stane?«). Ampak zdi se, kot da se valutni špekulanti gibljejo prav tako hitro, prodajajo ameriške dolarje in stavijo na to, da bo ameriška valuta nadaljevala padec. O tem priča tudi podatek, da so stave na nadaljnji padec ameriškega dolarja v tednu, ki se je končal 15. oktobra, na terminskem trgu v Chicagu z 32,6 milijardami, dosegle skoraj rekordne vrednosti. Nenadoma se zdi, da je vsak narod na valutnem trgu sam zase in poskuša obrniti valutna razmerja v svojo korist. Ali lahko govorimo o začetku "valutne vojne"?

Gorazd Belavič, Abančna DZU: »Po tem ko so države s skupnimi močmi in usklajenimi spodbudami prebrodile najhujše obdobje recesije v letih 2008 in 2009 in ko se je vrnila, sicer šibka a vendar, gospodarska rast, je enotnost v svetu vse bolj skrhana. Številne države bi želele s šibkimi domačimi valutami spodbuditi izvoz in s tem gospodarsko rast. Vsem je jasno, da se vseh valut hkrati relativno ne da razvrednotiti, zato bodo glavni akterji kmalu spoznali, da jih bodo trda stališča glede deviznih tečajev pripeljala kvečjemu do protekcionističnih ukrepov. Alternativa zmanjšanju vrednosti domače valute je namreč uvedba izvoznih subvencij ali uvoznih tarif, ki sta klasična protekcionistična ukrepa. Druga pot je enotno ravnanje vseh držav, za kar se močno zavzema tudi Mednarodni denarni sklad (MDS). MDS namreč meni, da je za vzdržno rast svetovnega gospodarstva potrebno zunanje ravnotežje, ki razvitim, predvsem zadolženim državam nalaga večjo usmeritev v izvoz, razvijajočim se državam pa spodbujanje domačega povpraševanja. Z drugimi besedami, MDS podpira prizadevanja ZDA glede apreciacije valut v Aziji (predvsem kitajskega juana), hkrati pa od njih zahteva vzpostavitev notranjega ravnotežja – tj. preusmeritve iz domačega na tuje povpraševanje.«

V preteklih tednih smo bili priča napetostim med razvitimi državami ter državami v razvoju, predvsem Kitajsko. V Washingtonu, Tokiu in po najpomembnejših prestolnicah območja evra so namreč prepričani, da v Pekingu umetno zadržujejo podcenjen tečaj juana glede na dolar, evro in jen ter s tem krepijo konkurenčne prednosti kitajskih izvoznikov. Kitajske oblasti odgovarjajo, da gre zgolj za protekcionistične vzgibe razvitih držav. Ali menite, da bo Kitajska popustila zahtevam najrazvitejših držav z ZDA na čelu, da naj zviša tečaj juana?

Gorazd Belavič, Abančna DZU: »Kitajske oblasti so zadnjič revalvirale juan v primerjavi z ameriškim dolarjem aprila letos. Šlo je za majhen premik (dobra 2%), a vendar. Poskušajmo razumeti tudi Kitajske argumente za ukrepanje na deviznih trgih. Ekspanzivna monetarna politika ZDA se namreč zaradi de facto vezave juana na ameriški dolar »uvaža« tudi na Kitajsko. Ker Kitajska trenutno ne potrebuje ohlapne denarne politiki, saj ji le-ta podžiga že tako rastoče gospodarstvo, oblasti izničujejo vplive tako, da kopičijo ameriške dolarje kot devizne rezerve. S tem vzdržujejo devizni tečaj juana v primerjavi z ameriškim dolarjem. Kitajci opozarjajo ZDA, naj svoje težave rešujejo raje z deflacijo v domačem gospodarstvu – tj. s padcem cen v domači valuti, namesto z depreciacijo dolarja. S tem bi ravno tako pridobili na mednarodni konkurenčnosti. Ta scenarij za ZDA ni dobra rešitev, saj bi deflacija pomenila v prvi vrsti realno rast dolga, katerega »lastniki« so ravno Kitajci, po drugi strani bi deflacija negativno vplivala na gospodarsko rast. Menim, da bo Kitajska nadaljevala z revalvacijami, ker je ta rešitev bolj smiselna za obe strani. Glede na to, da so druga velesila sveta jim vsekakor ni pogodu videz, da se za ta ukrep odločajo na podlagi navodil drugih držav (še posebej ZDA), zato bodo te revalvacije postopne in v manjši meri.«

Nenaden padec dolarja proti drugim valutam - za približno 10 odstotkov od junija letošnjega leta, je vznemiril občutljivo ravnotežje svetovnega gospodarstva, ki si še vedno ni opomoglo od posledic finančne krize. Mnoge druge valute, zlasti v Aziji in na razvijajočih se trgih, kot je npr. Brazilija, skokovito naraščajo kot posledica padca dolarja. Tako njihova gospodarstva privlačijo poplave špekulativnega kapitala tistih, ki iščejo višje obrestne mere in so tako v nevarnosti pregrevanja. Kakšne posledice bi lahko imelo dodatno tiskanje denarja s strani Fed in kako pričakujete da se bo ameriški dolar gibal v prihodnje?

Gorazd Belavič, Abančna DZU: »Prilivi kapitala so vsekakor dejavnik na katerega bodo morali biti razvijajoči se trgi pozorni v prihodnosti. Stabilnost in odpornost njihovih gospodarstev ponuja bistveno višje pričakovane donosnosti od razvitih trgov, zato privlačijo vse večje obsege kapitala. Oblika takšnih prilivov so tudi portfeljske naložbe, ki znajo ustvariti »balončke« na finančnih trgih. Ustrezen nadzor nad temi prilivi je zato ključen za te države. Ukrepajo lahko z restrikcijami pritokov kapitala (npr. Brazilija), z apreciaciacijo domače valute, ki bi tuje investitorje opozorila na obstoj valutnega tveganja, s kopičenjem mednarodnih rezerv itd. Dodatni nekonvencionalni ukrepi FED-a bodo vsekakor povzročili nadaljnje stopnjevanje omenjenih težav, posledično pa bo tudi privlačnost ameriškega dolarja vse manjša.«

V vsaki vojni imamo dve strani, tiste ki zmagajo in tiste ki izgubijo. Kdo bi po vašem mnenju, v primeru "valutne vojne" in dodatnih protekcionističnih ukrepih, največ pridobil in kdo bi ostal kot poraženec?

Gorazd Belavič, Abančna DZU: »Zaradi protekcionističnih ukrepov izgubijo praviloma vsi. Ricardova teorija primerjalnih prednosti pravi, da mednarodna trgovina omogoča izkupiček, ki je večji od izkupička v odsotnosti mednarodne trgovine. Če pogledamo v zgodovino, ugotovimo, da je do protekcionističnih ukrepov prišlo tudi v Veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ki je bila tudi zaradi tega obsežnejša in trajnejša. Menim, da se moramo takim kratkovidnim in sebičnim vzgibom izogniti.«