Šokanten vzpon delnice Apple preko 600-tih dolarjev buri duhove borznih vlagateljev po svetu. Gre za novo »pika-kom« borzno evforijo?
Dogajanje okoli tega papirja spominja na zlate čase internetnih delnic v letih 1998-1999, ko novopečenih optimistov nikakor ni bilo mogoče ustaviti. Glavna značilnost borzne evforije v takšnih časih je, da kolikor višje gredo trenutne cene, toliko višje so njihove napovedi za prihodnost.
Analitiki pri finančni hiši Morgan Stanley so prepričani, da lahko Apple-ova delnica zraste do skoraj tisoč dolarjev. Kar je 80% višje od trenutne, po mnenju nekaterih borznih vlagateljev, že visoke cene. Je novi rekord možen? Špekulacija o nadaljnji bikovski rasti temelji na nadaljnji prodajni ekspanziji prodaje podjetja iz Silicijeve doline v Kaliforniji, ki naj bi po nekaterih prognozah, leta 2013, znašala že 270 milijard dolarjev. To je 85 milijard več od trenutnega prodajnega iztržka, preračunanega iz podatkov v zadnjem četrtletju.
Po optimističnih analizah naj bi tako dobiček na delnico znašal 80 dolarjev, temu ustrezno pa naj bi cena papirja dosegla tisočaka.
Vendar pa pozitivne poslovne prognoze niso edina gonilna sila borznih tečajev. Nasprotno dosedanji praksi bo podjetje pričelo s 1. julijem 2012 plačevati 2,65 dolarjev četrtletne dividende na delnico oziroma nekaj nad deset dolarjev na letni ravni. Od oktobra 2012, pa naj bi imela uprava podjetja pooblastilo za dokup lastnih delnic, ki naj bi v celem letu znašalo 10 milijard dolarjev.
Ne nazadnje, lahko rečemo, da k spodbudnemu gibanju delnice prispevajo tudi splošne okoliščine politike poceni denarja, ki ga vodita ameriška in evropska centralna banka. Imamo torej poceni denar in izjemno pozitivno borzno psihologijo. Vendar se moramo vprašati: ali je tudi fundament papirja res tako ugoden? Ali pa vse bazira na prihodnjih prognozah, ki se lahko uresničijo, lahko pa tudi ne?
Borzna zgodovina nas je naučila, da lahko gredo, kratkoročno, v takih pogojih tečaji zelo visoko, celo nerazumno visoko. Mnogo višje kot si to lahko človek sploh predstavlja. Toda ista zgodovina opozarja, da le redkokateri borzni vlagatelj uspe pravočasno izstopiti iz tega hitro drvečega vlaka. Evforična delnica raste, vse dokler izpolnjuje pričakovanja glede ustvarjenih dobičkov. Ko se pričakovanja enkrat zalomijo borzna cena iztiri. Borzni vlak takrat večinoma ne iztiri naenkrat, ampak se razočaranja vrstijo postopoma (vlak pelje po napačnem tiru) in tudi padanje tečaja je postopno. A tega povprečen vlagatelj dostikrat niti ne opazi.
Bo tako tudi z Apple-om? Zagovorniki enosmerne borzne rasti in ljubitelji tega tehnološkega prvaka bodo rekli, da je tokrat drugače. Da je firma nadpovprečno priljubljena na Kitajskem, v Braziliji in na drugih novo nastajajočih trgih, kjer se krepi srednji sloj, ki rad posega po teh kultnih izdelkih itd.
A preudaren vlagatelj nikakor ne bi smel pozabiti na ceno papirja, ceno ki jo plačuje zaradi visokih pričakovanj. Tudi Microsoft je pred več kot desetimi leti deloval kot nedotakljiva trdnjava, ki je nič na svetu ne more omajati. Pa se je. Običajno je tako, da se potem, ko podjetje tako ekspanzivno raste, vedno pojavijo nove ovire: rast konkurence; povoji protekcionizma, ki skušajo ustaviti rastočega monopolista; zahteve po višjih plačah v državah proizvajalkah, dražitev določenih surovin, potrebnih za njegove izdelke itd.
Ne vem sicer, do kod bo zrasel Apple. Vem pa, da večina borznih vlagateljev za delnico najbrž plačuje predvsem visoka pričakovanja. A tovrstne zgodbe se na borzi vedno znova ponavljajo, drugi so le igralci (beri delnice). Le kdo bi se obremenjeval z jutrišnjim dnem, ko pa danes vodilni proizvajalec tabličnih računalnikov na svetu tako prosperira, pravijo optimisti? Kdaj bo te evforije konec? Takrat, ko bodo v rast Apple-a prepričani prav vsi borzni vlagatelji. Za zdaj se tu in tam še najde nekdo, ki pravi da je papir predrag. Je vrh torej že blizu?
