Borza za spodbudo varčevanja prek tretjega pokojninskega stebra

Članek slika

Ljubljanska borza bo v tem tednu na ministrstvi za finance in za delo posredovala predlog za spodbudo varčevanja v okviru tretjega pokojninskega stebra. Gre za enega izmed ukrepov, ki jih predvideva strategija razvoja slovenskega trga kapitala.

Pomembno je, da se razvijejo vsi trije stebri

Kot je novinarjem pojasnil predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa, tretji pokojninski steber predstavlja naložbeno varčevanje, ki ga med drugim priporoča tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Analiza mednarodne primerljivosti rešitev v tretjem stebru je pripravljena, prav tako predlog uvedbe pokojninskih računov.

"Gre za ureditev, pri kateri bi se odgovorni posamezniki lahko odločali za varčevanje za starost, pri čemer bi se sami odločali za obliko varčevanja, in bi jim država priznala t.i. davčni kredit pri dohodnini oziroma znižala dohodninsko obveznost," je pojasnil Šketa. Sistem bi sicer potreboval varovalke, ki bi preprečevale zlorabo davčnih olajšav. Tako bi lahko prebivalci davčne ugodnosti dobili po 25 letih sprotnega varčevanja ali z nakupom pokojninske rente, ki bi zadovoljevala predpisane minimalne pogoje.

Kot poudarja Šketa, je za Slovenijo pomembno, da se razvijejo vsi trije pokojninski stebri. Medtem ko prvi steber temelji na "solidarnosti", pri drugem gre za partnerstvo med podjetjem in posameznikom, pa naj bi bila v okviru pokojninskih računov posameznikom dovoljena prosta izbira finančnih produktov, tovrstna premoženja pa bi bilo smiselno dopustiti zastaviti ter ga namensko uporabiti v primeru visoke starosti ali v primeru izjemno dolge dobe varčevanja.

Razvoj slovenskega trga kapitala

Kot omenjeno, je spodbujanje tovrstnega varčevanja za starost le eden od ukrepov strategije razvoja slovenskega trga kapitala, ki je odgovor na spremenjene gospodarske in finančne razmere v zadnjih dveh letih. Poleg oblik varčevanja za starost so področja posebnega nacionalnega pomena tudi izboljšanje strukture financiranja slovenskih podjetij, boljše korporacijsko upravljanje, uravnotežena vloga države in krepitev mednarodne konkurenčnosti slovenske finančne industrije.

Iz pripravljene strategije izhajajo že prvi konkretni rezultati. Slovenski kapitalski trg bo s trgovalnim sistemom Xetra kmalu postal del mednarodnega trga, ob tem na borzi pričakujejo tudi sprejem prvih tujih mednarodnih bank v trgovanje.

Xetra bo omogočila lažji dostop do slovenskega trga tujim finančnim posrednikom, kar bo imelo pozitiven vpliv na likvidnost in tudi oblikovanje tečajev delnic. Vzporedno se v tujih finančnih centrih že izvaja intenzivna mednarodna promocija najboljših borznih družb in celotnega trga kapitala.

Ljubljanska borza naj bi Xetro po napovedih Škete uvedla še letos; projekt je trenutno v zadnji fazi testiranj, če pa se bodo izkazala tveganja za normalno delovanje trga, pa bodo datum uvedbe Xetre temu ustrezno prilagodili.

Kot pravi Šketa, so tuji člani (za zdaj tri investicijske banke iz Evrope) že izkazali interes za delovanje na Ljubljanski borzi. "V roku dveh let naj bi večina mednarodnih članov, ki so zdaj na Dunajski borzi, začela biti aktivnih tudi na Ljubljanski borzi," ocenjuje Šketa.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja