Po skoraj dvoletnem zatišju regije Balkan, je prav da se je ponovno malo dotaknemo, saj objektivno pričakujemo, da se bo regija spet pobrala iz krize, stabilizirala in nenazadnje postala privlačna za investitorje.
Trenutno še tega ne moremo reči, saj je še zmeraj več vprašanj kot odgovorov, pa tudi pozornost glavnine investitorjev je še zmeraj osredotočena na razvite trge in tudi razvijajoče se trge, ki imajo trenutno bistveno boljše gospodarske slike in kritične mase volumna trgovanja.
V spodnji tabeli se vidi razlika v donosnosti indeksov regije (izjema je Turčija) napram dvema indeksoma razvitih trgov.
Gibanje indeksov v letošnjem letu:
| Srbija | - 6,63% |
| Hrvaška | - 7,81% |
| Slovenija | - 13,17% |
| Turčija | 28,84% |
| Grčija | -30,65% |
| Nemčija | 10,04% |
| USA (S&P) | 5,39% |
*donosnosti so v lokalnih valutah
Regijo lahko razdelimo v dve skupini, v prvi sta Turčija in Grčija
Znotraj balkanske regije lahko države razdelimo v dve skupini. V prvi skupini sta po borznem prometu in velikosti gospodarstva Turčija in Grčija, čeprav sta tudi ti dve državi zelo raznoliki glede same gospodarske kondicije. V bistveno boljšem položaju je Turčija, ki dosega zavidljivo gospodarsko rast, delniški trg pa se je v letošnjem letu okrepil že za dobrih 29% v lokalni valuti oz. 40% v EUR valuti. Po pričakovanju centralne banke bi naj turško gospodarstvo letos doseglo 6,2% rast, inflacija pa naj bil bila 7,5%. Trend počasnega okrevanja najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Turčije se pozna na njeni trgovinski bilanci, saj je v razdobju januar–september letošnjega leta primanjkljaj porasel za 77% v primerjavi z letom poprej. Slabo je, da se ta primanjkljaj financira s t.i. vročim denarjem (portfolio naložbe) namesto s tujimi direktnimi investicijami, ki dajejo neprimerno večjo stabilnost gospodarstvu. Grčija je v letošnjem letu doživela krizo svojih javnih financ, iz katere se po zadnjih ugotovitvah mednarodnih institucij pobira oz. dosega pozitivne premike. To se pozna tudi na njeni gospodarski rasti, ki je negativna, v letošnjem letu bi se naj grško gospodarstvo skrčilo za 3,6%, negativna rast naj bi bila tudi še v letu 2011. Spodbudna je bila sicer tudi zadnja ocena grške centralne banke kjer ocenjuje, da so najtežji časi za grške banke mimo, kar nakazuje dejstvo da se počasi spet vzpostavlja medbančni trg. Istočasno se je začel v zadnjih dveh mesecih zmanjševati obseg financiranja grških bank s strani ECB, le-to se je sicer v prvih sedmih mesecih letošnjega leta podvojilo, zaradi nedelovanja medbančnega trga in množičnega dvigovanja depozitov iz bank.
V drugi skupini so vse ostale države bivše Jugoslavije
V drugo skupino pa lahko prištejemo vse ostale države bivše Jugoslavije. Skupna značilnost vseh je bila izjemna nelikvidnost kapitalskega trga, katera pa se v zadnjem mesecu opazno izboljšuje. Seveda še gre za številke, ki so neprimerno nižje v primerjavi s tistimi v najboljših časih, pa vendarle se premika, kar je vzpodbudno. Stanja gospodarstev posameznih države se zelo razlikujejo, vendar je zaznati trende izboljšanja. Tako se npr. za Srbijo pričakuje 1,6% gospodarska rast v letošnjem letu, medtem ko je za 2011 pričakovana rast 3,0%. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bilo v Srbiji realiziranih za 800 milijonov evrov tujih neposrednih investicij, sicer je to v primerjavi z letom 2009 bistveno manj (takrat jih je bilo v celem letu 1,8 milijarde EUR), pa vendar je treba ta podatek jemati v pozitivni luči, da se tuji investitorji niso povsem umaknili. Spodbuden je tudi podatek o izvozu Srbije v Nemčijo, le-ta se je v letošnjem letu povečal za 16,3%. Spodbudni so bili tudi že nekateri letošnji rezultati posameznih podjetij. Evropska komisija pripravlja tudi mnenje o pripravljenosti Srbije za pristopna pogajanja z EU. Napredek na tem delu lahko samo okrepi investicijski proces tujih naložbenikov. Za razliko od Srbije, pa bi se naj gospodarstvi dveh obstoječih članic EU, romunskega in bolgarskega, v letošnjem letu nekoliko skrčili, prvo za 2,5% in drugo za 0,5%. Že za naslednje leto pa bi naj obe dosegli pozitivne rasti (prva 3% in druga 2,3%).
Kaj lahko občutno dvigne kapitalske trge teh držav?
Po eni strani so nujne spet nadpovprečno visoke gospodarske rasti, s tem bodo postala vrednotenja podjetij še bolj zanimiva. Že sedaj je mogoče med balkanskimi blue chip podjetji najti zelo dobre naložbene priložnosti. Seveda sta ta pogoja pomembna nista pa sama po sebi odločujoča. Odločujoč je seveda kapitalski tok v regijo, ki ustvari povpraševanje po delniških naložbah. Če pogledamo zgodovinsko, kdo in kje so bili glavni viri kapitalskih pritokov v regijo, lahko ocenimo, da ti subjekti še v zelo kratkem roku ne bodo generatorji zadostne kupne moči za občutek dvig tečajev. Seveda pa bo regija nujno pritegnila pozornost investitorjev, ko bo diskont vrednotenja glede na druge primerljive trge tako velik, da bo tudi celotno tveganje investiranja v regijo sprejemljivo.
