Poslovni rezultati in FED vplivali na oktobrsko rast

Poslovni rezultati in FED vplivali na oktobrsko rast

Oktober je minil v znamenju objave poslovnih rezultatov podjetij za tretji kvartal poslovnega leta, makroekonomskih podatkov gospodarstev ter ugibanja o obsegu in vplivu novega kroga kvantitativnega sproščanja s strani FED-a. Dobri rezultati podjetij, ter pričakovano nadaljevanje politike kvantitativnega sproščanja, so vplivali na rast svetovnih delniških indeksov.

Padec dolarja podpira rast vrednosti surovin

Poslovne rezultate za tretji kvartal poslovnega leta je objavila že več kot polovica podjetij v glavnem ameriškem delniškem indeksu S&P 500, večina z rezultatom nad pričakovanjem trga. Evro valuta je v tem mesecu presegla vrednost 1,40 proti dolarju. V zadnjem mesecu dolar izgublja na vseh frontah in podpira rast vrednosti surovin. Vrednost zlata dosega nove vrhove in tako pri investitorjih ostaja bolj zaželeno kot druge naložbe, saj povpraševanje daleč presega njegovo ponudbo. Zlata mrzlica ne pojenja, količina zlata v lasti zasebnih investitorjev že presega tisto, ki jo imajo v lasti centralne banke.  Nekateri analitiki že dalj časa opozarjajo na prenapihnjene vrednosti zlata, vendar se za njihova opozorila, tako zaradi evropske dolžniške krize kot negotovosti povezane s svetovnim gospodarskim okrevanjem, zaenkrat še nihče ne zmeni. Padec dolarja je vplival tudi na rast ostalih surovin in energentov, delnice rudarskih podjetij so tako ostale med najbolj zaželenimi.

Centralne banke intervenirajo na trgu

Centralne banke so pripravljene storiti vse za oživljanje gospodarske rasti. V začetku meseca je Japonska centralna banka temeljno  obrestno mero znižala na razpon med 0,0 odstotka in 0,1 odstotka in ji tako za spodbujanje gospodarstva preostane le še inflatorno tiskanje novega denarja. Avstralska centralna banka je presenetljivo ohranila obrestno mero nespremenjeno, pri 4,5 odstotka. Angleška centralna banka ključno obrestno mero ohranja pri 0,5 odstotka, napovedala pa je začasno zaustavitev programa odkupovanja državnih obveznic. Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke, je v svojem govoru  podal oceno nižje pričakovane gospodarske rasti evro območja, ter napovedal počasno zmanjševanje stimulativnih ukrepov v evro regiji, kar je ravno nasprotno od napovedi japonske in ameriške centralne banke.

V pričakovanju odločitve FED

Vlagatelji so nestrpno pričakovali datum 3. november, ko naj bi FED objavil nov krog kvantitativnega sproščanja denarne politike saj bo tako konec ugibanj kako obsežna bo nova operacija. Ta naj bi po zadnjih ocenah obsegala 500 milijard dolarjev. Močna ekspanzivna monetarna politika FED-a, naj bi bila povod za nadaljevanje rasti na delniških trgih zaradi spodbujene gospodarske aktivnosti.

Oznake: DZU
Priporoči članek prijatelju