"V drugi polovici leta bi lahko bilo gospodarsko stanje boljše, saj se bo podjetjem več posojalo, banke pa bodo do junija dokazale, da so dovolj trdne in kapitalsko ustrezne."
Kako komentirate dogovor Grčije z zasebnimi upniki o odpisu dolga?
"Glede na konsenz trga je sodelovanje investitorjev nad pričakovanji povprečnega analitika. Odzvalo se je rahlo več ljudi, kot se je pričakovalo, kar je pozitivno za trge."
Mnogi so dejali, da ni pravično, da je Grčija tako pritisnila le na zasebne upnike?
"Ta izmenjava bi se zgodila tako ali drugače. Tisti, ki se ne bodo strinjali, bodo svojo pravico lahko iskali na sodišču za boljše poplačilo. Ne bom rekel, da to ni pravno nemogoče, a s tako visoko participacijo upnikov se je ta verjetnost zmanjšala."
"V interesu EU-ja ni, da gre Grčija nekontrolirano v bankrot. Upniki, ki so končali v grški zgodbi, so sami prevzeli svoje tveganje. Eno izmed tveganj je intervencijsko tveganje, ko neka tvorba, kot sta EU ali ECB, oceni, da je neko delovanje v širšo korist EU-ja. Lahko bi rekel, da je to nepravično, lahko pa bi rekel, da bi bilo poplačilo, če bi bil nenadzorovan bankrot, manjše, kot ga bodo ti upniki dobili. Mnenja so različna. Vsi tisti, ki menijo, da bi morali dobiti več, menijo, da je poplačilo nepravično. Ko pa se ščiti evro, se porabijo tudi sredstva, ki takrat, ko so se te obveznice kupovale, niso bila predvidena. Vmes je bila finančna kriza in težava je, da so se ta tveganja pojavila."
Na neki način so bili zasebni upniki v dogovor prisiljeni?
"Danes lahko nekdo reče, da je bil tak odpis izsiljen in da bi tudi vlade v evroobmočju morale odpisati del dolga. A treba je vedeti eno stvar, ta odpis Grčiji se pri državah, ki so posojale Grčiji, ni zgodil na glavnici, ampak se je zgodil v tej obliki, ker so Grčiji zaračunavali zelo nizke obresti. Če bi nekdo izračunal, po kakšni ceni bi vse evropske države lahko prodale grški dolg, bi bil odpis velik. Zasebni upniki lahko le upajo, da bodo nazaj dobili glavnice, obresti so pa že odpisali. Grčija je zelo uspešno prešla čez samo izmenjavo dolga in odpisa, ki se jim je zgodil, delno na obresti, delno na glavnici, čeprav se pozicionira kot velika žrtev, ker je v recesiji, kar pa niso lahke stvari."
Kako pa so se na novico odzvali finančni trgi? Nekatere državne obveznice naj bi začele rasti?
"Delnice se na novico niso odzvale, se pa to lepo pozna pri nekaterih obveznicah, zlasti pri državah, ki so jih poimenovali t. i. periferne. Italijanske delnice rastejo za okrogl pol odstotka, španske za tri četrt odstotka, pa tudi francoske rastejo. Po drugi strani pa so se pocenile obveznice bolj kakovostnih držav, vsaj s stališča javnih financ in kreditnega tveganja, kot recimo nemške, kjer ne vidimo rasti."
Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnosti?
"Mislim, da se bomo v prihodnosti osredotočili na celovito delovanje gospodarstva EU-ja in na učinke programov ECB-ja. Podjetjem se bo začelo dodatno posojati, banke bodo do junija dokazale, da so dovolj trdne in da imajo dovolj visoke kapitalske ustreznosti. V drugi polovici leta bi lahko bilo gospodarsko stanje videti boljše, saj se bančnemu sektorju nazadnje očita, da ne posoja denarja," je za MMC RTV SLO dejal Andraž Grahek, KD Skladi.
OZADJE: Grčiji uspel delni odpis dolga zasebnih upnikov
Grško finančno ministrstvo je sporočilo, da je pri odpisu dolga sodelovalo 85,8 odstotkov lastnikov grških obveznic. Ta odstotek se bo povečal na 95,7 odstotkov, ko bodo uporabili t.i. klavzulo kolektivne akcije (CAC), ki bo v zamenjavo prisilila tudi tiste lastnike obveznic, ki se s tem niso strinjali.
Grška vlada lahko v odpis prisili še dodatnih 10 odstotkov zasebnih upnikov
Rok za dogovor pri obveznicah, ki so urejene z mednarodnim pravom in za obveznice z državnim jamstvom, ki so jih izdala javna podjetja, je bil podaljšan do 23. marca. Atene so potrdile, da bodo aktivirale kolektivno klavzulo akcije pri obveznicah, ki so urejene po grškem pravu. To pomeni, da vlada lahko imetnike obveznic, ki se niso odločili za prostovoljno sodelovanje, prisili v sprejetje delnega odpisa dolga.
Ne bo pa lahko uporabiti klavzulo pri obveznicah, ki so urejene po mednarodnem pravu. To bi lahko sprožilo izplačila zavarovanj kreditnega tveganja (CDS - Credit Default Swap), kar bi bil dogodek, posledice katerega so neznane. Mednarodno združenje za izvedene finančne instrumente se bo danes sestalo in sprejelo odločitev ali se bodo CDS-i izplačali.
20. marca bo Grčija lahko poplačala 14,4 milijarde evrov dolgov
EU in IMF bosta lahko sprostila 130 milijard evrov visoko posojilo Grčiji, o katerem so se dogovorili v preteklem mesecu. Pomemben datum za Atene je 20. marec, ko mora Grčija odplačati za 14,4 milijarde evrov dolgov. Da bi bilo to mogoče, država nujno potrebuje sveža finančna sredstva.
Največje prestrukturiranje državnega dolga v zgodovini
Po dogovoru bodo imetniki obveznic v največjem prestrukturiranju državnega dolga v zgodovini zamenjali svoje stare obveznice z novimi z nižjo vrednostjo, nižjimi obrestnimi merami in daljšo ročnostjo. To pomeni, da bodo izgubili približno 74 odstotkov vrednosti svoje investicije, grški dolg pa se bo znižal za več kot 100 milijard evrov.
Trgi navzgor
Finančni trgi so optimistično sprejeli špekulacije o uspešnem dogovoru in zabeležili najboljši dan v več kot dveh mesecih. Namen delnega odpisa dolga je namreč zmanjšati 206 milijard evrov težak državni dolg Grčije za več kot 50 odstotkov. Tako naj bi ECB in druge centralne banke območja evra pri refinanciranju bank za zavarovanje spet sprejemale grške državne obveznice. Medtem se Grki pripravljajo na nove in boleče varčevalne ukrepe.
