Borzni vlagatelji imamo že dva odlična borzna svetovalca in analitika med centralnimi bankirji. Je kakšen dodaten, sploh še potreben?
»Razmere na trgu dela so daleč od normalnih,« je nedavno dejal šef ameriškega FED-a Bernanke. »Kontinuirano izboljšanje na tem področju … bo verjetno zahtevalo močnejšo gospodarsko rast, proizvodnjo in povpraševanje.« Izjave in ocene prvega svetovnega bankirja imajo, bržkone, za borznike večji pomen od mnenja kakega politika ali finančnega komentatorja. Vključno z, v Hong Kongu živečim Švicarjem, Marcom Fabrom (z vsem spoštovanjem do njegovih enostavnih analiz), ki je v nedavnem intervjuju ponudil sledečo naložbeno formulo: 25% zlato, 25% nepremičnine, 25% delnice, 25% gotovina – šablono primerno za vse letne čase.
Sedanji predsednik ameriške centralne banke je tudi najboljši borzni analitik, ki borznim vlagateljem, s svojimi izjavami, precej natančno pove (če se ga pazljivo posluša), kako je z gospodarskimi razmerami, kako dolgo naj bi kot takšne trajale, kako bo z monetarno politiko, zaposlenostjo in drugimi stvarmi, ki pomembno krojijo gibanje tečajev delnic, obveznic, nepremičnin in drugega.
Eni pravijo, da je demokrat, in da s svojo politiko tiskanja dolarjev – doslej že dveh kvantitativnih popuščanj – podpira možnosti vnovične izvolitve Baracka Obame na novembrskih volitvah. Drugi ga uvrščajo med republikance, saj je neprikriti simpatizer nekdanjega nobelovca Miltona Friedmana, kateremu je celo na njegovi 90-letnici dal zaobljubo, da bodo ZDA na monetarnem področju upoštevale čikaško monetarno doktrino na področju zadostnega oskrbovanja bank z gotovino, prakso, ki bo odpravila napake iz 30-let prejšnjega stoletja, ko je premajhna količina fizičnih dolarjev v bankah pripeljala do kolapsa gospodarstva, zloma bank, borze in rekordne nezaposlenosti.
Vlagatelji se ne ravnajo po nasvetih Bernanke-ja
Borzni vlagatelji bi morali biti s takšno usmeritvijo-aktivnostjo prvega bankirja nadvse zadovoljni. Vendar, ali znajo, vselej, pravilno tolmačiti njegove izjave? Ali vedo, kaj z njimi početi, in kako urejati svoje portfelje? V praksi bolj ne, kot ja. Čeprav se njegove izjave na zaslišanjih senatnih odborov pozorno spremljajo, pa borza čez čas ravna po svoje, vlagatelji pa zahajajo na stranpoti – »v cash naložbe.«
Bernanke se, pravzaprav, »nikoli« ne more zares zmotiti pri diagnozi situacije. Če zaradi drugega ne, pa zaradi tega, ker ima v primeru svoje zmote v rokah instrumente, da vpliva na stvarno stanje. Primer: če bi stanje gospodarstva napačno ocenil kot dobro, in bi se izkazalo, da je slabše, bi svojo »napako« lahko (brez večjih težav) odpravil z novim krogom kvantitativnega popuščanja –bodisi kupovanjem državnih ali hipotekarnih obveznic.
Najboljšega borznega analitika so precizne in lucidne analize odlikovale tudi na nedavnem zaslišanju pred senatnim odborom za monetarno politiko. Povzetek njegovega monologa je ta, da v bližnji prihodnosti ne pričakuje močnejšega okrevanja trga zaposlenih in sedanje stanje smatra za daleč od normalnega. Prevod za borznike: delničarji, ni se vam treba bati, obresti bodo še naprej nizke.
Druga njegova pomembna izjava je bila tisto, kar ni povedal. Nobene ni rekel o novem kupovanju državnih obveznic, kar je v preteklih letih dvigovalo borzne tečaje. Prevod za borznike: ne kupujte preveč zlata in surovin, kajti poplave novih dolarjev ne bo.
Zdravje bank še ni povsem dobro
Gospodarstvo, tako ameriško, še manj pa ostalega sveta je še daleč od normalnega stanja. Tudi cene delnic so nižje od normalnih. Zdravje bank še ni povsem dobro, da bi se začel pomemben vzpon borznih indeksov in ne glede na to, da nekateri nedavni skok za 20 % tečajev delnic na Wall Streetu in Frankfurtu, Londonu imenujejo rally, pa gre le za rahlo korekcijo nenormalnega stanja.
Ni še mogoče govoriti o evforiji, vsaj, dokler so banke še vedno do kolen v močvirju. Po poročilih CNBC Real Estate Reporterja je 22,8 ameriških hipotekarnih posojil v negativnem teritoriju, kar pomeni, da je vrednost bančnih posojil v teh primerih višja kot vrednost zastavljenih hiš. Nadaljnja tretjina hiš pa je blizu negativnega teritorija oziroma so vrednosti hiš le nekaj odstotkov višje od izdanih kreditov. Podatki so pomembni, ker nakazujejo, da je finančni sistem še krhek. Dokler ne bodo banke bolj zdrave, niti njihovega močnejšega angažiranje na delniških trgih ni pričakovati.
Najboljši borzni analitik je Bernanke, sledi mu Draghi
Vlagatelji bi morali upoštevati, po eni strani, besede Bernankeja o počasnem okrevanju in še naprej nizkih obrestih, po drugi strani, pa velike finančne luknje, ki zavirajo vstop v borzno evforija tipa 1999. Komu, oziroma, čemu zdaj bolj zaupati? Zgodovina se nagiba v prid glavnemu bankirju, kajti take ali drugačne luknje bo z monetarnimi ukrepi, če bo treba, znal zapolniti. Zanj velja nekakšen aksiom o »nezmotljivosti.« Glasi se: četudi se zmotim, na koncu ustvarim položaj, ko imam zopet prav.
Bernanke pa na lestvici najboljših finančnih svetovalcev ni več sam, saj mu tik za petami sledi Italijan Draghi, od nedavnega šef evropske centralne banke. 530 milijard dolarjev vreden program poceni posojil evrskemu bančnemu sistemu dokazuje, da se tudi on dobro razume v finančno oskrbovanje bank.
Borzni vlagatelji imamo tako že dva odlična borzna svetovalca in analitika med centralnimi bankirji. Je kakšen dodaten, sploh še potreben? Razen Kostolanyja in Grahama, seveda.
Četudi se zmotim, na koncu ustvarim položaj, ko imam zopet prav
