Tokrat se bom dotaknil zlata in plemenitih kovin. Velikokrat je iz medijev slišati, da cena zlata dosega nove rekorde in da se oblikuje balon, ki bo kmalu počil. Temu ni tako.
Ob stabilnih trgih in dobrih podatkih iz gospodarstva lahko doživimo le kratkoročno korekcijo zlata (do -15%). V prid ceni zlata govorijo pričakovanja o nadaljnem kvantitativem sproščanju (QE2 – quantitative easing 2) in objavi stimulacijskih paketov, torej nadaljnem tiskanju denarja, ki povečuje količino denarja v obtoku ter tako dviguje inflacijska pričakovanja in cene zlata. Da se bo cena zlata še obdržala na teh nivojih ali pa še višje je dejstvo, da se obdobje nizkih obrestnih mer povečuje iz kvartala v kvartal, kar zopet povečuje količino denarja v obtoku ter inflacijska pričakovanja.
Tudi centralne banke so postale neto kupci zlata in ne neto prodajalci kot so bile v preteklosti. Z nakupi zlata si centralne banke diverzificirajo rezerve, ki so bile povečini v kakšni stabilni valuti kot je dolar. Največji kupci zlata letos so bile centralne banke Rusije, Kitajski in Indije. Zaradi kopičenja deviznih rezerv predvsem Kitajske in Rusije, bi se ta trend kupovanja lahko nadaljeval. Dodatni razlog za rast zlata so tudi večje negotovosti na trgih, ki povzročajo da se investitorji zatekajo v bolj varne naložbe kot so naložbe vezane na dolarje in zlato. 
Največja uganka pri zlatu je, da samo po sebi ne predstavlja surovino, ki bi imela veliko industrijsko uporabo, in bi zaradi industrijskega povpraševanja bila v omejenih količinah, precej povpraševanja po zlatu izvira predvsem iz investicijskega povpraševanja, ki se drastično povečuje (v povprečju 14% na leto v obdobju 2000 – 2009).
Vir: Goldman Sachs
Povečano investicijsko povpraševanje po zlatu se odraža tudi v ETF-ih (v tabeli je razvidno iz vrstice Total investment/Financial), ki vlagajo v fizično zlato in generijo skoraj največje povpraševanje po zlatu. Investicijsko povpraševanje tako predstavlja več kot 40% vsega povpraševanja in v prihodnosti se bo ta delež povečeval vse do nekje 60%. Tako bo v prihodnosti imelo še večjo vlogo pri določanju cene.
Da se povpraševanje ne bo zamrlo v zadnjem kvartalu je dejstvo, da se v Indiji vsako leto odvija poseben praznik (prazni luči Diwali), po katerem Indijci kupujejo zlato v obliki nakita z namenom obdarovanja. Spodbudni so tudi podatki, da naj bi se po analizi World Gold Council povpraševanje po zlatu na Kitajskem v 10 letih podvojilo, medtem ko bo ponudba omejena. Prepričani smo tudi, da bodo veliki proizvajalci zlata v prihodnje zaradi padajočega izkopa zlata prevzemali predvsem manjša obetavna podjetja ali pa tista, ki imajo veliko rezerv, kar bo pripomoglo k pozitivnemu sentimentu. Vsekakor je smiselno za vlagatelja, da ima v portfelju določen odstotek naloženega tudi v zlato (vsaj 5%) bodisi v obliki nakupa vzajemnih skladov, ki vlagajo v rudnike zlata bodisi v ETF-e, ki so vezani na zlato, saj je pri izboru posamezne delnice potrebno narediti podrobno analizo in predvidevati ceno zlata.
Srebro, platina in paladij kot alternativa
Najbližja alternativa zlatu je srebro, ki ima poleg žlahtnosti tudi večjo industrijsko uporabo in v času okrevanja raste cena hitreje kot zlatu. Trenutno stane ena unča srebra skoraj 60-krat manj kot ena unča zlata (trenutno razmerje je 57:1), historično se je to gibalo nekje v razmerju 47 (podatki od leta 1900), kar nakazuje, da ima srebro še veliko prostora za rast ali pa se mora zlato drastično poceniti. V kolikor bodo podatki okrevanja gospodarstva še naprej spodbudni in v primeru QE2, ki naj bi povečalo likvidnost v sistemu se bo cena srebra dvignila močneje od zlata. Med ostalimi plemenitimi kovinami najdemo še platino in paladij. Največjo povpraševanje po omenjenih kovinah v letošnjem letu predstavljata na novo ustanovljena ETF-a. Dodaten plus za platino in paladij pa je, da ima Kitajska zavezo, da bo od leta 2012 dopuščala v prodajo le avtomobile, ki uporabljalo motorje s standardi EURO 4 (prej EURO 3), kar pomeni večje povpraševanje, saj se večinoma ti plemeniti kovini uporabljati pri proizvodnji katalizatorjev in sta tako odvisna od razvoja in prodaje avtomobilske industrije.
Torej kje se bodo oblikovale cene omenjenih plemenith kovin je težko napovedati, saj so cene le-teh volatilne. Treba se je zavedati, da bodo določeni ukrepi kot so QE2 in s tem velika likvidnost na trgih ter nadaljne negotovosti na trgih še naprej poganjale cene teh kovin navzgor.
