Pojavljajo se špekulacije, da bi lahko bila Irska naslednja po Grčiji, ki bi kmalu potrebovala pomoč držav članic evroobmočja. Kakšen vpliv bi to imelo na evro in na stanje drugih, težavnih članic evroobmočja, kot je naprimer Španija?
Po zadnjih podatkih se utegne proračunski primanjkljaj Irkse letos povečati na 32 odstotkov BDP, v skladu s paktom stabilnosti in rasti pa bi smel doseči največ 3 odstotke BDP. Glavni razlog za tako povečanje primanjkljaja pa je reševanje bančnega sektorja.
Pojavljajo se špekulacije, da bi lahko bila Irska naslednja po Grčiji, ki bi kmalu potrebovala pomoč držav članic evroobmočja. Kakšen vpliv bi to imelo na evro in na stanje drugih, težavnih članic evroobmočja, kot je naprimer Španija?
Marko Bombač, NLB Skladi: "Irski se bo strošek reševanja bančnega sektorja po zadnjih znanih informacijah povečal na 50 milijard evrov, kar znaša približno 30 % BDP-ja. To se je odrazilo tudi na trgu obveznic, saj znaša zahtevana donosnost do dospetja 10-letnih irskih državnih obveznic že 6,1 %, donosnost primerljive nemške obveznice pa znaša 2,3 %. Zgoraj omenjeni 32-odstotni proračunski primanjkljaj je v največji meri posledica enkratnih stroškov, povezanih z reševanjem bančnega sektorja. Usoda Irske je tako v največji meri odvisna od pripravljenosti irske vlade v prihodnje dodatno pomagati bančnemu sektorju, v kolikor bi se izkazalo, da dozdajšnja pomoč ni zadostovala. Irska je sicer za razliko od ostalih evropskih držav s težavami (Grčija, Portugalska in Španija) brez pritiskov s strani EU-ja sprejela ukrepe za znižanje proračunskih izdatkov, kar so Irci sprejeli brez prevelikega nasprotovanja. Ravno ta tržna naravnanost in želja po kredibilnosti irske vlade nas lahko navdaja z upanjem, da Irska ne bo šla po poti Grčije.
Morebitna pomoč Irski najverjetneje tudi ne bi imela pomembnejšega dodatnega vpliva na evro. Vpliv na ostale težavne članice pa bi lahko bil predvsem v hitrejših reformah teh držav, ki bi zmanjšale verjetnost podobnega scenarija tudi v teh državah."
Sašo Ivanovič, Triglav DZU: "Pomirjujoče izjave Irske vlade v zadnjih tednih so investitorje zopet nekoliko pomirile, da bo primanjkljaj letos znašal “le” okoli 12 odstotkov BDP. Sicer pa je splošni položaj irskih javnih financ precej nezavidljiv. Verjetno je, da javni dolg v letošnjem letu doseže 90 odstotkov BDP-ja in bo v naslednjih letih še naraščal, tudi če se uresniči optimističen načrt Irske vlade. Glede na slabo objavo BDP-ja v drugem četrtletju, ter naraščajoče stroške obresti pa se lahko zgodi celo, da javni dolg Irske doseže 120 odstotkov BDP-ja do leta 2012. To pa je že grški scenarij.
Irski BDP sicer predstavlja le okoli 1,6 odstotka celotnega BDP Evropske Unije in s tega vidika tudi materialne posledice irske krize ne predstavljajo znatnega vpliva na celotno evropsko gospodarstvo. Problemi pa so lahko predvsem psihološke narave, kjer se lahko pojavijo dodatni dvomi v stabilnost evra in s tem upadanje zaupanja v evropsko gospodarstvo."
Aleš Šoba, Krekova DZU: "Tako CDS-i, kot pribitek irskih državnih obveznic nad nemškimi, pričajo o tem, da trg kapitala vidi Irsko, kot najbolj ranljivo državo v euroobmočju, takoj za Grčijo. Številke to potrujejo: javni dolg se bo zaradi sanacije bančnega sistema, povečal z dobrih 60 % BDP na skoraj 100 % letos. S tem so rešili bančni sistem, vendar pot naprej ni enostavna, saj nameravajo znižati proračunski primanjkljaj pod 3% do leta 2014, kar pomeni dvig davkov in znižanje javnih izdatkov. Ni izključeno, da bodo čez kakšno leto potrebovali pomoč, tako, kot Grčija, vendar zaradi tega ne pričakujem dramatičen vpliv na evro, kar so pokazali tudi zadnji dogodki z Irsko. Zaenkrat je problem še obvladljiv."
James P. Foye, ALTA Skladi: "Očitno je, da bo nadaljevanje težav v državah evropske periferije imelo vpliv na valuto in vodilo v zviševanje kreditnih pribitkov. To bo vodilo do nadaljnje divergence med evropskimi državami. Močno, a izvozno orientirano nemško gospodarstvo bo pridobilo zaradi šibke valute. Na drugi strani pa bodo države s šibkim gospodarstvom trpele še bolj, saj se bodo stroški zadolževanja povečevali."
Aleš Čačovič, Ilirika DZU: "Verjetno bi imelo slab vpliv, kako slab pa je odvisno od pristopa vseh ključnih akterjev pri tem. Glede na to, da so države članice skupaj z ECB že oblikovale sklad iz katerega bi črpali sredstva za pomoč šibkim državam, bi bile posledice oziroma okužba na finančnih trgih manj dramatična kot je bila v primeru Grčije. Nenazadnje Irska je po svoji velikosti primerljiva z Grčijo."
