Švicarsko podjetje Nestle, ki velja za vodilnega med proizvajalci prehrambenih izdelkov, nas je nedavno opomnilo na vedno večje prepletanje farmacevtske in prehrambene industrije.
Naraščanje pomena segmenta funkcionalnih živil
S svojo objavo o nameravani širitvi na novo poslovno področje t.i. segment funkcionalnih živil, je opozorilo na naraščanje pomena tega trenutno še nišnega področja. Pojem funkcionalno živilo se je rodilo v 80 - ih letih na Japonskem, kjer je država tedaj prvič finančno podprla projekte raziskovanje učinkov določenih živil na zdravje ljudi (Projekt FOSHU - Food for Specified Health Use). Danes se za pojmovanje tega področja uporablja še vrsta drugih izrazov, med katerimi prevladujejo sledeči: nutracevtiki, medicinska živila, farma živila ali dizajnerska živila. Pri tem gre za živila, ki dokazano pozitivno učinkujejo na eno ali več funkcij v telesu in to tako, da ali izboljšajo zdravtsveno stanje ali zmanjšajo tveganje za nastanek določene bolezeni.
Obravnavano področje v zadnjih letih dosega nadpovprečne stopnje rasti prodaje, za kar so zaslužni predvsem naraščajoči stroški zdravtsvenih sistemov in posledično večanje pomena preventive ter nasplošno večje zavedanja pomena zdravega načina življenja med potrošniki. Po ocenah agencije BCC Research je vrednost prodaje tega segmenta v letu 2008 znašala dobrih 117 milijard ameriških dolarjev, medtem ko naj bi se do leta 2013 prodaja povzpela na 176 milijard dolarjev. Te napovedi pomenijo okoli 7,4 odstotno povprečno letno rast. Ta ista agencija segment funkcionalnih živil razčlenjuje na naslednja področja: hrana, pijača in dodatki. Pri tem trenutno vrednostno največji delež predstavlja področje hrane, medtem ko naj bi največjo rast v prihodnje beležilo področje pijač - kjer naj bi letna stopnja rasti presegala 10 odstotkov.
Ambicije o širitvi na novo področje
Dokaj drzna vizija švicarskega podjetja je v prihodnjih 10 letih postati vodilno na področju vzjajajoče industrije - industrije med farmacijo in živilstvom, s fokusom na proizvodnji prehrane za preprečevanje in zdravljenje kroničnih bolezni kot so sladkorna, bolezni srca in ožilja, alzhajmerjeva bolezen in prekomerne telesna teže. V ta namen namerava Nestle odpreti novo poslovno enoto v obliki hčerinske družbe - Nesle Health Science. Ta naj bi s poslovanjem pričela že v začetku letu 2011 in bo vključevala obstoječe proizvode področja, ki so v letu 2009 podjetju prinesli 1,15 milijarde evrov prihodkov (slaba 2 odstotka celotne prodaje). Poleg tega naj bi podjetje del razpoložljivih sredstev v prihodnjih letih investiralo tudi v izgradnjo lastnega centra za raziskave na področju zdrave prehrane. Svoje ambicije po širitvi na novo področje je podjetje pričelo uresničevati že pred časom, z nakupom britanskega podjetja Vitaflo. Gre za manjše podjetje, ki je specializirano za prehrano namenjeno ljudem s presnovnimi motnjami in katerega rast prihodkov je v zadnjih 3 letih na letni ravni znašala preko 30 odstotkov. Švicarski gigant bo pri uresničevanju svoje vizije konkuriral družbam, kot so ameriški Abott Laboratories, francoski proizvajalec mlečnih izdelkov Danone, ameriški General Mills ter še vrsta drugih. Podobno investicijo je ob objavi poslovnih rezultatov v začetku oktobra oznanilo tudi ameriško podjetje PepsiCo, ki naj bi prihodke iz naslova funkcionalnih živil v nekaj letih več kot podvojilo.
Glavna tveganja za podjetja so: vse večja regulativa in konkurenca
Med glavnimi tveganji za podjetja, ki so prisotna ali se še podajajo na ta segment, je dokaj verjetno nadaljnje zaostrovanje regulative (na območju EU so strožja pravila v veljavi od pričetka letošnjega leta). Podobno kot tradicionalna zdravila in živila so tudi izdelki funkcionalne prehrane pod drobnogledom za to pristojnih institucij. Tako v ZDA nadzor nad njimi vršita FDA (Food and Drug Administration) in FTC (Federal Trade Commission), v Veliki Britaniji agencija FSA (Food Standard Agency) medtem ko je na območju EU glavni nadzornik EFSA (The European Food Safety Authority). Razlog za zaostrovanje nadzora v zadnjem obdobju je predvsem v čedalje agresivnejših pristopih oglaševanja teh produktov in nekaterih ugotovljenih prevarah potrošnikov. V zadnje tovrstne škandale je bilo vpleteno ameriško podjetje POM Wonderful zaradi domnevno lažnih oglasnih sporočil v povezavi z novim napitkom iz granatnih jabolk, ki naj bi ob rednem uživanju med drugim celo zmanjšal tveganje raka prostate. Med odmevnejšimi pa je bil verjetno škandal okoli francoskega podjetja Danone in njegovih mlečnih pripravkov pod blagovno znamko Actimel in Activia, ki vsak zase na trgu dosegata primerljivo višje cene na osnovi kakovostne diferenciacije. Poleg zaostrovanja nadzora, ki povečuje stroške podjetij, pa dodatno tveganje predstavlja tudi vedno večja konkurenca, saj po tem področju posegajo tako farmacevtska podjetja, ki v želji po večji diverzifikaciji iščejo donosne alternative, kot podjetja iz prehrambne industrije. Večanje konkurence pa pomeni nevarnost za cenovne pritiske in zniževanje trenutno nadpovprečnih marž v segmentu glede na ostalo prehrambeno industrijo.
