Veliki paradoks

Vlagatelji si radi predstavljajo, da njihove odločitve temeljijo na logiki in predvidevanjih. Toda z uporabo nedoslednih argumentov, so se vlagatelji ponovno zavedli in ustvarili "Veliki paradoks."

Izgleda da delnice nikakor ne morejo pridobiti spoštovanja vlagateljev. Kljub povečanju dobičkov podjetij za 125 odstotkov od leta 2009, so mnogi vlagatelji še vedno skeptični glede obetov za delnice. Bloomberg News je pred kratkim poročal, da so cenitve delnic v ZDA zapadle v dolgotrajen padec, ki se ni odzval niti na porast dobičkov podjetij, kar kaže, da vlagatelji ne zaupajo v nadaljno rast delniških trgov.

Delnice v S&P 500 podcenjene za 30 odstotkov

Pomanjkanje zaupanja se kaže v nizkih vrednotenjih delnic indeksa S & P 500 glede na kazalnik P / E, ki znaša trenutno manj kot 13-kratnik pričakovanih prihodkov v letu 2012. Primerjajte to z dolgoletnim povprečnim razmerjem P / E, ki znaša 16,4. Če bi vlagatelji vrednotili družbe v S & P 500 v skladu z zgodovinskim povprečjem, bi bile vrednosti delnic iz S & P 500 za 30 odstotkov višje.

Po drugi strani pa so se obveznice obnesle izjemno dobro v zadnjih letih - tako dobro, da je prostor za nadaljno rast izredno omejen. Vrednosti dolgoročnih obveznic se bodo cene verjetno znižale, saj so te vrednosti obratne obrestnim meram, ki so trenutno skoraj tako nizko, da nižje ne morejo. Medtem so, kljub poslabšanju fiskalnih obetov, donosi zakladnih obveznic ZDA v zadnjih 30 letih presegle donose delnice.

Paradoks: Donosi obveznic naj bi se zviševali brez dobičkov podjetij

Navkljub temu so vlagatelji vložili milijarde v obvezniške vzajemne sklade v zadnjih petih letih in izplačali več milijard iz delniških vzajemnih skladov. Po podatkih, zbranih v TrimTabs so vlagatelji izplačali denar iz ameriških delniških vzajemnih skladov v vsakem od zadnjih petih letih, vključno s približno 100 milijardami v letu 2011. Medtem so vlagatelji dodajali sredstva v obvezniške vzajemne sklade v vsakem od zadnjih šestih letih, vključno z več kot 110 milijardami v letu 2011. Vlagateljem se očitno zdi, da bodo obveznice rasle nedoločen čas in hkrati ne zaupajo v nadaljevanje ustvarjanja dobičkov podjetij. Čemur pravim Veliki paradoks.

Ni razloga, da mislimo da delnice ne bo dobro delovale v okolju počasne rasti gospodarstva in da ne bodo delale še bolje v dobrem gospodarskem okolju. Za tiste z dolgoročno naložbeno perspektivo, oklepanje obveznic nima smisla. Kot je dejal Jeremy Siegel v izjavi za Bloomberg: "Rally obveznic se zgodi enkrat v tisočletju in je povsem matematično nemogoče, da bi se visoki donosi obveznic nadaljevali, medtem ko se visoki donosi delnic ponavljajo. Če ste zamudili rast obveznic, potem je to-to. "

Iracionalnost čredne miselnosti

Zakaj toliko ljudi mika, da bi še naprej dajali prednost obveznicam pred delnicam in s tem ignorirali neipodbitne razloge za početje ravno nasprotnega? Eden od razlogov bi lahko bila čredna miselnost. Kot je ugotovili moj kolega Benjamin Sullivan, mnogi vlagatelji sledijo množici, kupujejo precenjene delnice, ko so finančni mediji in Main Street optimistični glede trga in prodajao delnice ko cene padejo, kljub dejstvu, da je bolj smiselno, da kupujejo nizko in prodajajo visoko. Razmislite o tem! Delnice kupujte, ko vsi mislijo, da se svet konča - kot npr. v marcu 2009, ko je S & P 500 zaključil pri  677 točkah!

Čeprav je težko določiti pravi čas, pa bi moral vlagatelj, poskusiti kupiti blizu vrhunca pesimizma in prodati blizu vrhuncu optimizma.

Kot je nekoč dejal legendarni investitor John Templeton, se "bikovi trendi rojevajo v pesimizmu, rastejo v skepticizmu, dozorijo v optimizmu in umrejo v evforiji."

Vlagatelje lahko tudi mika, da bi pretekla uspešnost določala njihova pričakovanja za prihodnje. Kljub temu, da je pametno, da pogledajo v vzvratno ogledalo od časa do časa, je gledati samo nazaj ignoriranje poti naprej, kar neizogibno vodi k trku.

Zaradi napačnih odločitev vlagatelj ne doseže donosnosti trga

Nihče ne more napovedati kratkoročnega gibanja trga. Ampak ni razloga za pretiran pesimizem vlagateljev glede delnic. To poletje je Burton Malkiel, profesor ekonomije na Princetonu, zapisal v Wall Street Journalu: "Imamo veliko dokazov, da povprečni investitor investirajo denar na trg na ali blizu vrha in skuša prodati v času izjemnega upada ali nestanovitnosti. Dolgoročno je kapitalski trg ZDA zagotovljal ugodne povprečne letne donose. Vendar je povprečni investitor zaslužili bistveno manj od tržne donosnosti, zaradi slabih odločitev. "

Negotovost je zastrašujoča, zato ni presenetljivo, da so vlagatelji v skušnjavi, da bežijo s trga ob prvih znakih težav. Vlagatelji so očitno izgubili zaupanje v delnice v zadnjih letih. Toda zdi se, da so mnogi vlagatelji po recesiji šli še korak dlje. Očtino sta dva medvedja trgav istem desetletju dovolj, da vlagatelji izgubijo zaupanje. Medtem se vlagatelji zatekajo na trgu obveznic z omejeno možnostjo rasti in večjo verjetnostjo padca.

Hokejska legenda Wayne Gretzsky je to povedal najbolje: »Drsam tja, kjer bo pak in ne tja, kjer je bil«.  Zadnja leta je pak preživel v obdobju viskih donosov obveznic. Zato sklepam, da bodo naslednja leta čas za delnice.