»V slovenski industriji vzajemnih skladov je ponudba vzajemnih skladov že precej pestra vsaj z vidika delniških skladov. Zato z vidika delniških skladov obstaja prostor samo še za ozko usmerjene sklade.«
ILIRIKA DZU je konec leta 2010 v ponudbo dodala dva nova podsklada (ILIRIKA Amerika in ILIRIKA Gold), sredi leta 2011 pa še dva (ILIRIKA Latina in ILIRIKA Prehrana). Vsi novo ustanovljeni skladi so ozko usmerjeni delniški skladi. Kaj je bil glavni razlog za širitev ponudbe in ustanovitev štirih ozko specializiranih skladov?
V slovenski industriji vzajemnih skladov je ponudba vzajemnih skladov že precej pestra vsaj z vidika delniških skladov. Zato z vidika delniških skladov obstaja prostor samo še za ozko usmerjene sklade. Bistvo ozko usmerjenih vzajemnih skladov pa je v tem, da je vlagatelju dana možnost, da si z široko ponudbo skladov lahko sam ustvari kombinacijo skladov , ki najbolj ustrezajo njegovemu profilu.
Ilirika Latina je vzajemni sklad, katerega naložbeno območje je južno ameriška regija, ki velja za eno najperspektivnejših globalnih območij ekonomskega in kapitalskega razvoja. Zato je smiselno, da ima vlagatelj možnost vlagati izključno tudi v samo v to regijo kot to denimo že ponujamo za Azijo preko sklada Ilirika Azija.
Vrednost enote premoženja ILIRIKA Gold je v obdobju enega leta ostala skoraj nespremenjena, medtem ko je cena zlata v evrih zrasla za okoli 30 odstotkov. Vzrok za tako razliko gre iskati med ceno zlata in cenami delnic podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in predelavo zlata. Zakaj prihaja do takih razlik in kdaj lahko pričakujemo rast tudi pri delnicah podjetij iz panoge žlahtnih kovin?
Rast cene fizičnega zlata v primerjavi s ceno delnic rudnikov zlata je bila v obdobju marec 2009 - marec 2011 precej podobna, po tem datumu pa so cene delnic rudnikov zlata v primerjavi z ceno fizičnega zlata upadle. Glavni razlogi za to so predvsem zaradi:
• operativnega tveganja, ki je večje pri vlaganju v delnice rudnikov zlata v primerjavi z ceno zlata,
• odsotnosti rasti kazalca EPS, ki bi bila rezultat še česa drugega kot rasti cene zlata,
• premalo dividendnih, ali njim podobnih donosov,
• prenizkega nivoja povečevanja še dokazanih neizkopanih zalog zlata pri večini rudnikov.
Sklad ILIRIKA Prehrana je svojevrstna novost na slovenskem trgu, saj je primarni cilj sklada doseganje primerljive dolgoročne vrednosti z vrednostjo hrane in pijače. Kaj je botrovalo vaši odločitvi o ustanovitvi tega sklada in kakšna so vaša pričakovanja?
Tako je. Vzajemni sklad Ilirika Prehrana pokriva naložbeno področje prehrambene industrije, ki z vidika indeksa MSCI World food products kljub svoji značilni nižji nihajnosti, na dolgi rok prehiteva rast klasičnega svetovnega delniškega indeksa MSCI World zaradi globalne rasti cene hrane in rasti porabe prvenstveno v državah v razvoju. Namreč to področje ni pokrival še noben slovenski vzajemni sklad, zato smo se odločili, da izkoristimo to priložnost in ponudimo vlagateljem tudi to možnost vlaganja.
Po podatkih, dosegljivih v zadnjem (decembrskem) mesečnem poročilu, upravlja ILIRIKA DZU slabih 47 milijonov evrov sredstev. Koliko različnih vlagateljev ima sredstva v upravljanju ILIRIKE DZU? Kakšen tržen delež dosegate med domačimi družbami za upravljanje?
Ilirika DZU je ob koncu lanskega upravljala sredstva 7770 vlagateljev. Že nekaj let pa dosega približno 3 odstotni tržni delež na slovenskem trgu.
Lahko v bljižnji prihodnosti pričakujemo še kakšno novost na področju vzajemnih skladov?
Vsekakor. Vendar primarni cilj naše družbe je, da skušamo doseči nadpovprečne rezultate že pri obstoječih produktih. Saj bodo le tako lahko vlagatelji pridobili tudi zaupanje v nove sklade.
Katere sklade vaše DZU upravljate? Bi lahko na kratko opisali vašo kariero v finančni industriji?
Moja kariera finančni industriji se je začela leta 2002 v borzni hiši Publikum, kjer sem sprva začel kot raziskovalec in kasneje nadaljeval kot analitik. Z letom 2005 sem se pridružil Iliriki DZU kot upravljavec-analitik ter v letu 2006 pričel samostojno upravljati globalne sklade,med drugim tudi Iliriko Modro Kombinacijo. S koncem leta 2009 pa sem začel tudi uradno voditi sektor upravljanja.
Na kakšen način izbirate naložbe (srečanja s predstavniki podjetij, analize, itd.)?
Naložbe izbiramo v oddelku upravljanju v kombinaciji dveh znanih načinov kot sta: bottom-up in top-down. Z drugimi besedami pa lahko temu rečemo tudi stock-picking princip.
Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
Naložbe morajo ustrezati določenim tehničnim in fundamentalnim kriterijem. Denimo za najbolj ustrezne delnice se izkažejo tiste, ki so tehnično in fundamentalno podcenjene.
S katerimi ovirami se srečujete pri iskanju ustreznih naložb?
Največja ovira je ponavadi dostopnost podatkov o posameznih delnicah in njihovih izdajateljih in sama kredibilnost podatkov, ki jih upoštevamo pri investicijskih odločitvah.
Ali vlagate lastna sredstva v sklade, ki jih upravljate? Bi lahko razkrili, točke katerih skladov imate v lasti?
Vlagam. Trenutno točke sklada Ilirika Globalni sklad skladov
Imate morda sredstva investirana tudi v kakšnih drugih naložbah? Katere so?
Pred kratkim sem kupil delnice podjetja Trina Solar.
