V zadnjem oktobrskem intervjuju z upravljavci in analitiki slovenskih družb za upravljanje smo jih med drugim vprašali kaj menijo o stanju slovenskega gospodarstva ter ali se strinjajo s politiko vlade glede javnega sektorja.
Marko Bombač, NLB Skladi: »Medtem ko je slovenski BDP na letni ravni v letošnjem drugem četrtletju porasel prvič v zadnjem letu in pol, je večina ostalih razvitih evropskih držav rast zabeležila že prej. Rast je predvsem posledica rasti industrijske proizvodnje in izvoza. Trn v peti sicer ostaja zadolženost slovenskih družb, ki se je v zadnjih petih letih močno povečala, čemur pa ni sledila rast ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja. Pozitiven vidik v slovenskem gospodarstvu ostajajo gospodinjstva. Kljub močni rasti v zadnjih letih zadolženost gospodinjstev glede na dohodek ostaja med najnižjimi v EU. To pomeni, da banke pri poslovanju s prebivalstvom ne bi smele imeti prevelikih težav pri odplačevanju kreditov s strani komintentov. Posledično bi tudi potrošnja v Sloveniji lahko prej pokazala porast kot v tujini.
Za Slovenijo sta sicer zaskrbljujoča predvsem visok proračunski primanjkljaj, ki je konec leta 2009 znašal 5,5 % BDP-ja in visok porast zadolženosti v letu 2009, ki ga ni zabeležila nobena druga država članica evroobmočja (vir: Eurostat). Ena izmed prioritet Slovenije bi tako morala biti krčenje proračunskih izdatkov oz. varčevanje. Uklonitev pritiskom javnega sektorja pa onemogoča znižanje proračunskih izdatkov in s tem proračunskega primanjkljaja.«
Aleš Šoba, Krekova DZU: »Stanje v slovenskem gospodarstvu se počasi izboljšuje, vendar zaradi prevelike zadolženosti podjetij, katerih edino poslanstvo je preživeti in ne rasti, ne more pomeniti kakšnega občutnejšega okrevanja. Dokler se podjetja ne bodo prestrukturirala in svojih poslovnih modelov prilagodila trenutnim gospodarskim razmeram ne moremo pričakovati nič pozitivnega. Še poseben problem so naše »zombie banke«, ki podpirajo »zombie podjetja«, še posebaj finančne holdinge, za katere se ve, da nimajo prihodnosti. Potrebno bo sanirati bančni sistem, da bo le ta lahko servisiral gospodarstvo in podjetja z vzdržnimi poslovnimi modeli.
Glede na razmere v privatnem sektorju je edino logično, da se tudi javni sektor prilagodi novim razmeram. Težko je razumeti njihove zahteve ob dejstvih, da ko se brezposelnost povečuje in plače padajo (privatni sektor), da le tega ne bi občutil tudi javni sektor.«
Tomaž Dvorak, ALTA Skladi: »Dejstvo, da je bilo slovensko gospodarstvo talec javnega sektorja je povsem nedopustno. V težavnih gospodarskih razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, je nerazumljivo, kako lahko neka interesna skupina gleda samo na svoje interese in toliko časa otročje trmasto vztraja pri stavki. Že tako krhko stanje slovenskega gospodarstva je stavka samo še dodatno poslabšala. Nujno je, da čimprej pridemo do spoznanja, da moramo težke, krizne čase deliti vsi, tako gospodarstvo kot javni sektor, saj lahko le tako uspešno premagamo krizo, ne da bi se nam javnofinančna slika poslabšala. V primeru, da bi vlada javnemu sektorju popustila, bi hitro strmoglavile bonitetne ocene Slovenije, podražilo bi se zadolževanje in hitro bi začeli drseti po spirali navzdol. Ko bi se znašli tam, kjer je trenutno Grčija, pa bi bilo za ukrepe že veliko prepozno.«
Aleš Čačovič, Ilirika DZU: »Slovensko gospodarstvo je v slabem ekonomskem položaju in bo verjetno še naprej zaostajalo za marsikatero primerljivo državo v Evropi. Razlogi so evidentni. Nezmožnost države kot učinkovitega upravljavca s podjetij v katerih je pomemben lastnik, relativno nefleksibilna delovna zakonodaja, visoka obdavčitev delovne sile in še bi lahko naštevali. Pravzaprav gre za stare tradicionalne slabosti slovenskega gospodarstva, ki v recesiji gospodarstvo lahko še bolje ohromijo in otežijo njegovo okrevanje. Menim, da je vlada pri politiki javnega sektorja bistveno premila z ukrepi, kajti ta sektor je izjemno neučinkovit in potrebuje korenito reorganizacijo in racionalizacijo, kjer bo njegova dodana vrednost večja, poraba pa manjša.«
Sašo Ivanovič, Triglav DZU: »Dejstvo je, da je treba znižati državno potrošnjo predvsem na področjih, ki ne prinašajo produktivnosti. Znižanje proražunskega primanjkljaja in s tem javnega dolga ni vprašanje ampak nuja. Na kakšen način se vlada tega loteva pa ne morem komentirati.«
