"Domače delnice bodo predvidoma potrebovale veliko časa, da se povrne zanimanje vlagateljev. Zato naložbena strategija ostaja zmanjševanje deleža slovenskih naložb in usmeritev na tuje, bolj likvidne trge."
Tečaji Ljubljanske borze so na zgodovinsko najnižjih ravneh, posledica česar je izrazita apatičnost vlagateljev, hkrati pa tudi (znova) izreden potencial rasti ob obratu trgov. Glede na visoko izpostavljenost sklada slovenskemu trgu, kakšna so vaša pričakovanja glede razvoja domačega kapitalskega trga in posledično tudi vaše naložbene strategije upravljanja sklada?
Prepričanje, da je Triglav Steber I pretežno sklad slovenskih delnic že dolgo ne drži več. Pred preoblikovanjem iz investicijske družbe v vzajemni sklad je imel VS Triglav Steber I pomembnejši delež slovenskih naložb v svojem portfelju. Zaradi preoblikovanja in s tem potreb po zagotavljanju likvidnosti smo v prvi fazi držali manjši delež delnic v portfelju, glede na ostale delniške sklade. Nato se je ta delež povzpel in ohranil nad 90 odstotkov, pri čemer je strategija VS Triglav Steber I že od nekdaj bila zmanjševati delež domačih naložb ter povečevati delež tujih naložb, kar smo skozi obdobje uspešno realizirali. Trend spreminjanja razmerja med domačimi in tujimi delnicami se bo nadaljeval tudi v prihodnje (v korist tujih delnic).
(klikni na sliko za povečavo)
Kljub temu, da so določene slovenske naložbe ne samo zgodovinsko, ampak tudi z vidika vrednotenj na relativno nizkih ravneh, je potrebno poznati nekatere omejitve. Nizka likvidnost domačega trga ni samo posledica apatije vlagateljev, temveč tudi velike koncentracije lastništva in vse manjšega števila delničarjev. Relativno zaprte lastniške strukture in temu primeren majhen free float delnic ter izjemno nizka tržna kapitalizacija družb izbriše Slovenijo iz radarja tujih portfeljskih investitorjev. Zato bodo domače delnice predvidoma potrebovale veliko časa, da se povrne zanimanje vlagateljev. Naša naložbena strategija zato ostaja zmanjševanje deleža slovenskih naložb in usmeritev na tuje, bolj likvidne trge.
Triglav Steber I je daleč največji slovenski vzajemni sklad. Kakšen tržni delež ima sklad na slovenskem trgu? Koliko različnih vlagateljev ima v lasti točke sklada?
Med vsemi sredstvi v upravljanju zbranimi v Sloveniji je imel Triglav Steber I ob koncu leta 2011 natančno 16-odstotni tržni delež z skoraj 290 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Število vlagateljev Stebra I je trenutno 44.200.
Kako se politika upravljanja tako velikega sklada razlikuje od politike upravljanja primerljivih ampak manjših skladov?
Politika upravljanja se pravzaprav ne razlikuje dosti. Edina stvar, na katero moramo biti pozorni, je ta, da kupujemo visoko likvidne delnice, ki jih lahko v vsakem trenutku tudi prodamo brez vpliva na borzno ceno. Sicer pa imamo kriterijski indeks, ki ga skušamo preseči, kar velja tudi za manjše sklade. Vse ostalo je relativno; ob nakupih in prodajah je pri skladih različne velikosti pomembno predvsem kolikšen delež čiste vrednosti sredstev sklada si investiral, delež posamezne naložbe v čisti vrednosti sredstev opredeljuje izpostavljenost sklada do posamezne naložbe.
Na kakšen način izbirate naložbe?
Upravljanje domačih naložb izvajamo po načelu »value approach«, torej na osnovi opravljenih fundamentalnih analiz podjetij. Za ta podjetja je dostop do informacij o poslovanju praviloma boljši in hitrejši kot pri tujih podjetjih. V družbi imamo tri strokovnjake z licenco za pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ki analizirajo in ocenjujejo vrednost domačih podjetij. Pri tujih podjetjih imamo razdeljena področja (industrijske sektorje in regije), ki jih pokriva posamezen upravljavec ali analitik, uporabljamo pa tudi tuje analitske podatkovne baze in ostale vire.
Kakšnim kriterijem morajo naložbe ustrezati?
Prvi kriterij so zakonske omejitve ter omejitve iz prospekta posameznega vzajemnega sklada. Sledi iskanje optimalnega razmerja med pričakovano donosnostjo naložbe in tveganjem, pri čemer je, kot že povedano, pri tako velikem skladu potrebno upoštevati tudi likvidnost naložbe.
S katerimi ovirami se srečujete pri iskanju ustreznih naložb?
Pri iskanju ustreznih naložb sta ključna dejavnika sistematičnost in osredotočenje na omejen obseg naložbenih priložnosti do katerega pridemo po postopku predizbora (pasivni screening). S pomočjo podatkovnih baz in izgrajenega informacijskega sistema se pasivni izbor delnic nadgradi s kvalitativnimi analizami posameznih podjetij, ki jih nadgradimo s testiranjem tveganja portfelja delnic, ki so bile izbrane skozi opisani proces.
Ali upravljate še kateri drug sklad vaše DZU? Bi lahko na kratko opisali vašo kariero v finančni industriji?
Znotraj družbe Triglav Skladi upravljam še mešani podsklad Triglav Evropa. Kariero sem začel leta 1999 kot borzni posrednik v Novi Ljubljanski banki, nadaljeval na KD Skladih kot upravljavec premoženja, sedaj pa sem že 7 let in pol zaposlen na družbi Triglav Skladi d.o.o. kot direktor sektorja upravljanja premoženja.
Katera odločitev je bila najboljša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
Najboljša odločitev je bila množična prodaja slovenskih delnic v obdobju evforije v letih 2007 in 2008.
Natančnih datumov, količin in cen ne morem navajati, je pa nekaj primerov v nadaljevanju.
Prodano število delnic (zaokroženo): 23.000 PETG, 270.000 PILR, 26.000 AELG, 280.000 ITBG, 80.000 IEKG, 16.000 TLSG, 50.000 LKPG, 80.000 KRKG in še mnogo drugih… – vse navedeno po visokih borznih cenah v času evforije v letih 2007 in 2008.
Katera odločitev je bila najslabša, ki ste jo naredili kot upravljavec sklada?
Zdaj, ko vidimo preteklost, mi je žal, da nisem pred petimi leti še bolj množično odprodajal slovenskih naložb.
