Z vidika zdravja borze je nizek promet ob istočasni rasti prej dober, kot slab znak. Vse bolj se opaža, da je borza že »prebavila« evrsko krizo, kot glavni motor borznih dogajanj pa zopet postajajo poslovni rezultati podjetij.
Skok borznih indeksov v ZDA in Evropi na začetku letošnjega leta je presenetil marsikoga. Razen grahamovsko orientiranega »modrega investitorja«, ki je že pred meseci lahko razbral velika nesorazmerja v donosih obveznic in delnic. Vsi, ki so knjigo legendarnega borznega analitika že uspeli prebrati, in skušali z njeno pomočjo analizirati borzna dogajanja, vedo za kaj gre. Dejstvo je, da so bile delnice večji del preteklega leta nizko zaradi nefundamentalnih razlogov, konkretneje, zaradi krize obveznic v evro območju. Podobna situacija je vladala tudi leta 1948, ko je bil borzni pesimizem precejšen, pa čeprav so bili dividendni donosi delnic v Dow Jonesu takrat kar 6-odstotni. Danes sicer niso tako visoki, a so glede na donose obveznic zelo zanimivi.
Nizek promet ob istočasni rasti dober znak
Skušajmo pogledati današnjo finančno situacijo v svetu iz druge plati. Borzne strokovnjake skrbi rast Wall Streeta ob nizkem prometu. Letošnji start je bil najboljši po letu 1987. Borzni indeks S&P je pridobil približno 5 odstotkov, a se je promet z delnicami v zadnjem mesecu le enkrat dvignil nad 50 dnevno povprečje. Verjamem, da brokerji imajo radi čim višji promet, saj so potem tudi njihove provizije višje. Toda, z vidika zdravja borze je nizek promet ob istočasni rasti prej dober, kot slab znak. Po Kostolanyju gre v takšni situaciji, verjetno, za preprodanost trgov in »blaga« (beri delnic) je na trgu manj. Šibki vlagatelji, kot jih je imenoval slavni madžarski borznik, so svoje papirje lani masovno prodajali in svoje portfelje izpraznili. Vzroki za to so bili: grška kriza, odlašanje z evroobveznicami, možen stečaj Italije in podobno. Ko se vse potencialno mogoče »kataklizme« zberejo na kupu, je na borzi vse mogoče: tudi popolna razprodaja. Ki jo resni borzni strokovnjaki utemeljujejo za »racionalno« in svetujejo kupovanje zlata, držanje gotovine in podobno. Da, kratkoročno se z borzno tečajnico lahko dogaja vse mogoče. Zato mora biti borzni vlagatelj ne le dobro podkovan z znanjem, temveč tudi psihološko trden, da se s cenovnimi turbulencami svojih delnic ne ukvarja preveč. Seveda, če ima fundamentalno podcenjene delnice. A to je že druga zgodba.
Obe ključni gonili borz zaenkrat v fazi »zmernega optimizma«
Borzna dogajanja v ZDA in stari celini trenutno poganjata dve stvari. Objave podatkov o poslovanju podjetij v letu 2011 in pogajanja privatnih upnikov z Grčijo o reprogramiranju dolga. Oboje je zaenkrat v fazi »zmernega optimizma«. Da stvari glede zdravega poslovanja in gospodarske stabilnosti niso vedno v skladu s pričakovanji vlagateljev, kaže četrtletna objava dobička Googlea, ki je posloval pod pričakovanji (visokimi), čeprav z dobičkom. Delnica je tisti dan padla za več kot 8 odstotkov. V naslednjih dneh se pričakujejo kvartalne bilance poslovanja podjetij, Apple, Boeing, McDonalds, Procter & Gamble in kake četrtine podjetij iz borznega indeksa S & P 500.
Usoda obveznic zelo vpliva na delnice
V sredo se pričakuje tudi podatek o ameriški gospodarski rasti v istem četrtletju. Nenavadno pomembno, je za razvoj borznih tečajev dogajanje z obveznicami zadolženih evropski držav, kajti usoda obveznic zelo vpliva prav na delnice. Zakaj? Zaradi efekta domin, ki bi ob črnem scenariju lahko šel takole: nesolventnost visoko zadolženih držav evra bi pomenila udarec za pokojninske sklade; to bi pomenilo drastično nižje rente iz naslova varčevanja ter sesulo zaupanje v varčevanje; slednje bi spodrezalo gospodarsko rast, to pa bi še bolj povečalo brezposelnost; višja brezposelnost bi potem še bolj znižala proračunske prihodke držav v kriznih državah, in še dodatno zmanjšala njihove zmožnosti za odplačilo dolgov. Krog bi se tako ponavljal in stopnjeval. Jasno je, da v takem ozračju za delnice ne more biti dobrih novic.
Pričakovani nadaljni ohlapni politiki ECB in FED
Zato bo, verjetno, monetarna politika evropske ECB in ameriškega FED-a še naprej ohlapna. Obstajajo ugibanja ali bo Bernanke posegel še po enem kvantitativnem popuščanju, torej odkupu obveznic in dolivanju gotovine v obtok. Zaenkrat bolj kaže da ne, a je vse odvisno od zaostrovanja na trgu obveznic v Evropi in gospodarske rasti v ZDA.
Borza že »prebavila« evrsko krizo
Vse bolj se opaža, da je borza že »prebavila« evrsko krizo, kot glavni motor borznih dogajanj pa zopet postajajo poslovni rezultati podjetij. Znova se bolj gleda razmerje cena/dobiček in podobne kazalce, ki so bili pri investitorjih v zadnjih letih po nastopu finančne krize nekoliko zapostavljeni. Morda bi morali vlagatelji obrisati prah iz stare, dobre, fundamentalne borzne literature in si osvežiti svoja znanja. Kaj je drago, in kaj poceni.
Dokler tega ne bodo storili, bodo še naprej verjeli, da je rast borze ob nizkem prometu slaba novica.
