Slovenski vzajemni skladi so prvo leto negativnih donosov zabeležili šele v letu 2008, po sedemnajstih letih delovanja.
Prvi vzajemni sklad v Sloveniji, KD Galileo, je bil ustanovljen v 1.1.1992 in predstavlja začetek delovanja slovenskega trga vzajemnih skladov. Sklad je od ustanovitve do danes upravičil zaupanje prvih vlagateljev, saj je v 20 letih kljub finančnim krizam dosegel 13,6-odstotni povprečni letni donos, kar je zgodovinsko gledano nadpovprečno tudi v globalnem smislu. Kdor je na primer 1. januarja 1992 vložil 100 evrov, ima leta 2012 na računu še vedno več kot 1.293 evrov.
KD Galileo je že prvo leto vlagateljem ustvaril trimestno donosnost. Pozitivno so se vzajemni skladi gibali vse do leta 2008, ko so v povprečju izgubili skoraj 37 odstotkov vrednosti. Leta 2009 in 2010 je sledil odboj - najprej za 28 in nato še za 10 odstotkov. V 2011 pa se je povprečna vrednost domačih vzajemnih skladov znižala za dobrih 12 odstotkov.
Pogledali smo, kako bi se gibala sredstva v hipotetičnem primeru, če bi vlagatelj vložil sredstva leta 1992 (od ustanovitve prvega sklada), pred 15 leti, pred 10 leti in pred 5 leti. Donosi so preračunani na podlagi aritmetične sredine donosov vseh slovenskih skladov, ki so poslovali v izbranem obdobju. Skladov, ki so v obravnavanem obdobju prenehali s poslovanjem, nismo upoštevali.
Kako bi se gibala sredstva vlagatelja v izbranem obdobju?
Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 20 leti, bi trenutno imel 441,908 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 20,95 odstotkov. Donosnost v celotnem obdobju bi bila 4319-odstotna.
Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 1992 do konca leta 2011
Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 15 leti, bi trenutno imel 37,007 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 9,17 odstotkov. Donosnost v celotnem obdobju bi bila 270-odstotna.
Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 1997 do konca leta 2011
Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 10 leti, bi trenutno imel 18,902 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila 6,63 odstotkov. Donosnost v celotnem obdobju bi bila 89-odstotna.
Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 2002 do konca leta 2011
Vlagatelj, ki bi vložil 10.000€ v slovenske vzajemne sklade pred 5 leti, bi trenutno imel 8,834 tisoč evrov. Povprečna letna donosnost sredstev bi bila minus 2,45 odstotkov. Donosnost v celotnem obdobju bi bila minus 12-odstotna.
Graf: Gibanje vloženih 10.000€ od začetka leta 2007 do konca leta 2011
| 20 let | 15 let | 10 let | 5 let | |
| Povprečna letna donosnost (v %) |
20,95 | 9,17 | 6,63 | -2,45 |
| Donosnost v obodju (v %) |
4319,08 |
270,07 | 89,02 | -11,66 |
Zgoraj navedeni primeri nakazujejo na upravičenost teze, da so vzajemni skladi dolgoročno zelo donosna naložba, ki je zaradi razpršitve premoženja in s tem nižjega tveganja primerna za izpolnitev vaših finančnih in življenjskih ciljev.
Povprečna donosnost domačih vzajemnih skladov po letih
Kot rečeno je najstarejši in hkrati še vedno aktivni vzajemni sklad v Sloveniji KD Galileo, ki ga upravlja družba KD Skladi in je bil ustanovljen v začetku leta 1992. Sicer je danes aktivnih 140 vzajemnih skladov, ki jih tržijo domače družbe za upravljanje.
Najstarejši skladi v Sloveniji, ki so še vedno aktivni
| Naziv sklada | Ustanovitev | |
|---|---|---|
| 1 | KD Galileo | 1.1.1992 |
| 2 | NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi | 31.12.1992 |
| 3 | Abančna DZU URAVNOTEŽENI | 1.1.1993 |
| 4 | ILIRIKA Modra kombinacija mešani | 18.11.1993 |
| 5 | Perspektiva: WorldMix | 1.1.1994 |
| 6 | PSP Pika | 2.2.1994 |
| 7 | Abančna DZU MEŠANI | 1.3.1994 |
| 8 | Probanka Alfa | 1.3.1994 |
| 9 | Abančna DZU DELNIŠKI AKTIVNI | 23.6.1994 |
