Leto 2011 je bilo precej razburkano na področju vzajemnih skladov, saj smo bili priča številnim novim skladov, preoblikovanju in združevanju obstoječih in umiku nekaterih skladov iz slovenskega trga. V tokratnem pregledu tako obravnavamo 259 skladov, 21 družb za upravljanje, ki so v Sloveniji poslovali skozi celotno leto.
Pregled gibanja vzajemnih skladov v letu 2011
Leto 2011 je pshično naporno za vlagatelje v vzajemne sklade, saj je bila povprečna donosnost vseh vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji - 11,69 odstotka. Rast so beležili samo obvezniški in denarni skladi, medtem ko so največ izgubili skladi, ki imajo sredstva naložena na trgih v razvoju.
Koledar pomembnejših dogodkov na področju vzajemnih skladov
Regijsko neomejeni skladi
Med skladi, ki niso omejeni glede na regijo vlaganja sredstev so prevladovali predvsem skladi, ki imajo sredstva naložena v necikličnih panogah, kot je zdravstvo. Najdonosnejši sklad je bil RCM HealthCare Aktien, ki je pridobil 8,17 odstotka. Investicijski sklad vlaga pretežno v mednarodne delnice in delnicam enakovredne vrednostne papirje podjetij, ki delujejo na področjih razvoja, proizvodnje ali prodaje proizvodov ali storitev v zvezi z zdravstvom, medicino, farmacijo ali biotehnologijo. Za investicijski sklad je dovoljeno kupovati tudi instrumente denarnega trga, vendar igrajo ti v okviru naložbene politike sklada manj pomembno vlog.
Delniški skladi
Med delniškimi skladi so prav tako prevladovali predvsem skladi, ki imajo sredstva naložena v necikličnih panogah, kot je zdravstvo. Najdonosnejši sklad je bil EEF Equity Pharma [R], ki je pridobil 10,47 odstotka. Investicijski sklad vlaga pretežno v v delnice, obveznice, konvertibilne v delnice ali katerikoli drugi vrednostni papir, vezan na delnice izdajateljev, ki delujejo na področju farmacije, biotehnologije ter izdelkov in zdravstvenih storitev na razvitih trgih.
Obvezniški skladi
Med obvezniškimi skladi na vrhu ni bilo opaznejših razlik med skladi. Med peterico najdonosnejših so se znašli tako globalni obvezniški skladi, kot tudi skladi, ki vlagajo v obveznice razvijajočih se držav ter v podjetniške obveznice. Najbolj donosen sklad je bil sicer RCM Global Rent. Investicijski sklad vlaga pretežno v obveznice, ki jih izdajajo severnoameriški, evropski in azijski izdajatelji. Za investicijski sklad je dovoljeno kupovati tudi instrumente denarnega trga, vendar igrajo ti v okviru naložbene politike sklada manj pomembno vlogo. Za investicijski sklad se lahko pridobivajo deleži drugih investicijskih skladov do višine 10 % sredstev sklada.
Razviti trgi
Med skladi, ki sredstva vlagajo na razvite trge najdemo znova tiste, ki smo jih že navedli med delniškimi in obvezniškimi. Najbolj donosen sklad (tudi v celotnem letu) je bil EEF Equity Pharma [R], ki je pridobil 10,47 odstotka. Investicijski sklad vlaga pretežno v v delnice, obveznice, konvertibilne v delnice ali katerikoli drugi vrednostni papir, vezan na delnice izdajateljev, ki delujejo na področju farmacije, biotehnologije ter izdelkov in zdravstvenih storitev na razvitih trgih.
Trgi v razvoju
Skladi, ki vlagajo sredstva na trge v razvoju, so bili v preteklem letu najbojlj prizadeti. Med 64 skladi najdemo samo 3 take, ki so leto 2011 končali pozitivno. To so trije obvezniški skladi. Najbolj donosen med njimi je bil ESPA BOND EMERGING-MARKETS, ki je leto končal 5,88 odstotka nad gladino. Sklad ESPA BOND EMERGING-MARKETS pridobiva pretežno državne obveznice, ki se glasijo na EUR ali na USD, iz držav novo razvijajočih se trgov v Latinski Ameriki, v Srednji in Vzhodni Evropi, Aziji in Afriki (emerging markets), poleg tega pa tudi zadolžnice, ki se glasijo na EUR ali USD, kreditnih zavodov in obveznice (podjetij) izdajateljev iz teh držav. Povečano tveganje dolžnika se odraža v visoki tekoči renditi, pa tudi v povečani volatilnosti (tečajna nihanja).
Sektorsko omejeni skladi
Med sektorsko omejenimi skladi se je v letu 2011 najbolj odrezal sektor zdravstva, ki je končal rahlo višje kot ob koncu 2010. Farmacija standardno velja za defenzivno panogo. S tem je predvsem mišljeno to, da tečaji delnic farmacevtskih podjetij v povprečju ne nihajo tako močno kot delnice v nekaterih drugih panogah – na primer pri tehnoloških delnicah ali delnicah surovinskih podjetij. Farmacevtska panoga ni toliko odvisna od dogajanja na trgih kot nekatere druge panoge. Poraba zdravil in povpraševanje po medicinski opremi se ne spreminja dramatično glede na to, ali je gospodarstvo v recesiji ali pa v ekspanziji.
Pregled vidnejših dogodkov leta 2011
Trge v razvoju zaznamovali padci diktatorjev in naravne katastrofe
Azijsko regijo so zaznamovale naravne katastrofe in jedrska kriza. Najprej je Japonsko marca prizadel katastrofalen potres, ki mu je sledil cunami, ki je terjal več kot 20.000 življenj in poškodoval jedrsko elektrarno v Fukušimi. Nato pa smo sredi leta lahko prebirali novice o katastrofalnih poplavah na Tajskem.
Severno Afriko so zaznamovali možični protesti, padci diktatorjev in civilna vojna v Libiji. Poleg tega pa je v začetku maja zaokrožila novica o smrti Osame bin Ladna.
V središču pozornosti politična nestrinjanja v ZDA in evropska dolžniška kriza
Iz ZDA smo večkrat prebirali naslovnice glede političnih nestrinjanj in bili posledično priča znižanju najvišje bonitetne ocene s strani S&P.
Evropa se je, tako kot že leto pred tem, spopadala z reševanjem dolžnike krize, ki se je v letu 2011 močno zaostrila in močno vznemirila vlagatelje. Grčiji, kot prejemnici pomoči s strani denarnega sklada (IMF) in EU, sta se pridružili še Portugalska in Irska. Finančni trgi so se nato osredotočili tudi na Italijo in Španijo, ki jim je bila ECB večkrat prisiljena priskočiti na pomoč z nakupi državnih obveznic in tako umiriti pritiske.
Kot posledica krize, smo bili v EU priča številnim padcem vlad in predčasnih volitev. Mario Draghi, ki je postal novi guverner ECB pa je v zadnjem četrtletju leta 2011, dvakrat znižal ključno obrestno mero, ki je tako spet pristala na zgodovinsko nizki ravni. Napovedal pa je tudi številne druge ukrepe, ki naj bi članicam območja evra in bančnemu sektorju pomagali prebroditi krizo.
Domači trg zaznamovale dokapitalizacije, predčasne volitve in neuspela prodaja Mercatorja
Napeto je bilo tudi na domačem trgu: po padcu predlaganih reform in izglasovani nezaupnici vladi, smo imeli predčasne volitve kjer je presenetljivo slavil nekdanji župan Ljubljane Zoran Janković. Priča smo bili tudi nekaj dokapitalizacijam slovenske “srebrnine” in zgodbi o prodaji Mecatorja, ki je še vedno ni videti konca.
