Z začetkom leta 2012 začenjamo novo serijo intervjujev z upravljavci premoženja. Uvodni intervju rubrike DZUBOX smo naredili z Matejem Tomažinom, članom uprave KD Skladi.
Leto 2011 je obeležila gospodarska kriza Evropske unije. Je Unija sposobna rešiti probleme na političnem parketu, kot enega ključnih predpogojojev normalizacije razmer na finančnih trgih?
Seveda. Rešitev bo prišla. Mogoče ne takoj in vprašanje v kakšni obliki, toda projekt Eura nosi to prioriteto v sebi, da bodo poskusili prav vse, da ga bodo podprli. In v tem kontekstu razmišljanja o razpadu evrske skupne valute dajejo priložnost tistim vlagateljem, ki lahko potrpežljivo počakajo na razplet te krize.
Dva meseca po formiranju prehodne vlade v Grčiji, le ta ne uspeva izvesti vseh potrebnih reform. Se je Grčija sposobna izkopati iz krize in ostati del Evropske unije?
Pri Grčiji je problem v obsegu dolga. Namreč le-ta je precejšen in tudi ob normalni rasti bo vprašanje, kako in s kakšno dinamiko se bo znižal. In ker je tukaj precej neznank, je odprto tudi vprašanje ali bo Grčija še članica monetarne EU ali ne. Zaenkrat politično kaže, da bo ostala, toda na kapitalskih trgih je sam odhod delno že vračunan v ceno.
V decembru je Evropska centralna banka (ECB) na bančnem trgu evro območja sprostila 500 milijard evrov, s katerimi naj bi banke oživilje kreditiranje podjetij. Gre za vrsto ukrepa, ki lahko pomaga k izboljšanju likvidnosti in zagotavljanja (re)financiranja podjetij?
Prostega kapitala je dovolj, problem pa je njegovo nekroženje. Namreč ni logično, da je strah finančnim institucijam zlezel toliko do kosti, da si upajo posojati samo še ECB-ju, gospodarstvu pa ne. Tukaj bi morali videti ukrepe v smeri povrnitve tega zaupanja (z drugimi besedami, bi morali delovati v smeri, da bi se splošno tveganje neizpolnitve nasprotne stranke znižalo).
Po Božiču objavljeni pozitivni gospodarski kazalci Evro območja in Združenih držav Amerike (ZDA) so prinesli nekoliko več optimizma na trge. Italija je pri zadnji izdaji šestmesečnih zakladnih menic zbrala devet milijard evrov z zahtevano donosnostjo le 3,251 odstotka, kar je za polovico nižja zahtevana donosnost v primerjavi s predzadnjo izdajo. Ali Mario Montiju uspeva izvedba načrta strogih varčevalnih ukrepov, s katerim želi povrniti zaupanje vlagateljev v italijansko gospodarstvo?
Zadolževanje Italije je sovpadalo z ukrepi ECB-ja, zato so dosegli tako dobro donosnost na kratkoročne vrednostne papirje. Žal se ta zgodba par dni kasneje ni zgodila na dolgoročnih vrednostnih papirjih, kar pomeni, da vlagatelji še zmeraj skeptično opazujejo Italijo. Je pa po drugi strani res, da se premikajo na bolje. Torej opaziti je korake (reforme) in to je v tem trenutku najbolj pomembno.
Kitajska in Indija si zaradi odvisnosti od stanja globalne gospodarske klime ne moreta dovoliti brezbrižnosti. Kitajska je odvisna od zunanjega povpraševanja Evrope in ZDA, ki se soočata s precejšnjimi problemi. Indija se, navkljub močnem domačem povpraševanju, sooča z velikim proračunskim primanjkljajem. Medtem so bile visoke cene surovin razlog, da je bilo leto 2011 dobro leto za Latinsko Ameriko. Dobri so obeti tudi za leto 2012. Ali to pomeni prevlada Latinske Amerike nad Kitajsko in Indijo kot najbolj naložbeno zanimive regije oz. kako varni in potencialno donosni ostajata Kitajska in Indija z vidika dolgoročnega investiranja?
V kolikor razmišljamo o gospodarstvu, ki temelji na potrošniku, potem zagotovo lahko stavimo na države, ki bodo rasle hitreje kot pa razviti svet. Tam se pojavlja tako imenovani pozitivni 3D efekt: manj deficita, manj dolga ter boljša demografija. Vse to postavlja države na pot, po kateri bodo še naprej prehitevale razvite države in s tem na dolgi rok privabljale več investicij.
V članku Afriško vstajenje pišemo o prodoru afriških držav med najhitreje rastoča gospodarstva. Kakšno je vaše dolgoročno videnje Afriške vloge na globalnem naložbenem zemljevidu? Lahko Afrika v tem desetletju postane nova Azija z vidika naložbenega potenciala?
Afrika ima dolgoročni potencial, vprašanje pa je kako ga bo razviti svet financiral. V preteklih letih smo lahko opazili direktne investicije nekaterih hitro razvijajočih se držav v afriške »surovine«, toda to še ne pomeni, da bo temu sledil tudi razvoj regije. Lahko gre samo za zagotavljanje resursov.
Kje se v tem času, znotraj globalne tržne dinamike, nahaja Slovenija? Predčasne volitve bodo očitno prej kot s politično katarzo poskrbele za nadaljno apatijo ljudi glede političnih tem. Kaj se dogaja v tem času s slovenskim gospodarstvom, bančnim sistemom in domačim kapitalskim trgom? Lahko upamo na izboljšanje razmer v letu 2012?
2012 bo leto reform, saj smo se znašli pred zidom, kjer se bomo enostavno morali obrniti. In v tem pogledu bo znalo biti dokaj zanimivo leto, polno preobratov. Prvi preobrat smo lahko opazili že pri Mercatorju, ki je dobesedno delničarje z napovedjo prevzema Pivovarne Laško presenetil. Seveda ne smemo mimo finančnega sistema, ki potrebuje svež kapital, ter morebitnih privatizacij, ki bodo na nek način sporočale spremenjeno držo Slovenije v tujini.
Kakšen bi bil vaš nasvet vlagateljem na kapitalske trge za leto 2012?
Nasvetov je več:
1. Razpršiti prihranke.
2. Ne se ustrašiti splošnega negativnega vzdušja.
3. Pogumno izpostaviti delniškim trgom – bodisi preko vzajemnih skladov bodisi preko direktnih investicij v podjetja, ki imajo stabilni denarni tok ter dobro bilanco. ( opažamo, da so vrednotenja izredno ugodna, kar sovpada s trenutnim stanjem, ko mnogo vlagateljev enostavno želi zapustiti delniški trg).
4. Kratkoročno ne pričakovati čudežev.
