Oktobrski intervju: Sašo Ivanović, Triglav DZU

»Znižanje proračunskega primanjkljaja in s tem javnega dolga ni vprašanje ampak nuja«

Članek slika

Sašo Ivanović, direktor sektorja upravljanja premoženja pri Triglav DZU meni, da je za Slovenijo znižanje proračunskega primanjkljaja in s tem javnega dolga ni vprašanje ampak nuja. Fiskalna disciplina bo, po njegovem mnenju, slej ko prej nujna in sicer za vse evropske države.

Kakšno je vaše mnenje glede stanja v slovenskem gospodarstvu? Ali se strinjate s politiko vlade glede javnega sektorja?

Sašo Ivanović: »Dejstvo je, da je treba znižati državno potrošnjo predvsem na področjih, ki ne prinašajo produktivnosti. Znižanje proračunskega primanjkljaja in s tem javnega dolga ni vprašanje ampak nuja. Na kakšen način se vlada tega loteva pa ne morem komentirati.«

Ali menite, da je v nacionalnem interesu, da največja slovenska banka NLB, ostane v večinski državni lasti?

Sašo Ivanović: »Stabilnost finančnega sistema je nujna za stabilnost preostalega gospodarstva. S tega vidika verjetno ne bi bilo slabo, da država obdrži večinski delež. Spremeniti pa bi bilo treba način upravljanja s to banko, ki ne bi smela biti vzvod za dosego političnih dogovorov.«

Po zadnjih podatkih se utegne proračunski primanjkljaj Irske letos povečati na 32 odstotkov BDP, v skladu s paktom stabilnosti in rasti pa bi smel doseči največ 3 odstotke BDP. Glavni razlog za tako povečanje primanjkljaja pa je reševanje bančnega sektorja. Pojavljajo se špekulacije, da bi lahko bila Irska naslednja za Grčijo, ki bi potrebovala pomoč držav članic evro območja. Kakšen vpliv bi to imelo na evro in na stanje drugih, težavnih članic evro območja, kot je na primer Španija?

Sašo Ivanović: »Pomirjujoče izjave Irske vlade v zadnjih tednih so investitorje zopet nekoliko pomirile, da bo primanjkljaj letos znašal »le« okoli 12 odstotkov BDP. Sicer pa je splošni položaj irskih javnih financ precej nezavidljiv. Verjetno je, da javni dolg v letošnjem letu doseže 90 odstotkov BDP-ja in bo v naslednjih letih še naraščal, tudi če se uresniči optimističen načrt Irske vlade. Glede na slabo objavo BDP-ja v drugem četrtletju, ter naraščajoče stroške obresti pa se lahko zgodi celo, da javni dolg Irske doseže 120 odstotkov BDP-ja do leta 2012. To pa je že grški scenarij.

Irski BDP sicer predstavlja le okoli 1,6 odstotka celotnega BDP Evropske Unije in s tega vidika tudi materialne posledice irske krize ne predstavljajo znatnega vpliva na celotno evropsko gospodarstvo. Problemi pa so lahko predvsem psihološke narave, kjer se lahko pojavijo dodatni dvomi v stabilnost evra in s tem upadanje zaupanja v evropsko gospodarstvo.
«

George Soros meni, da bi lahko nemška politika varčevanja ogrozila valuto in vodila evro območje v dolgoročno stagnacijo ali celo deflacijo (več v članku: »Za obstoj evra so potrebne strukturne reforme«). Po njegovem mnenju so za rešitev gospodarske krize potrebne nove finančne spodbude in ne fiskalna disciplina. Kakšno je vaše mnenje?

Sašo Ivanović: »Fiskalna disciplina bo slej ko prej nujna in sicer za vse evropske države. Načelno bi morda v tem obdobju šibke rasti bile dobrodošle dodatne spodbude, vendar se mi zdi, da se je Nemčija naveličala stalno nekomu pomagati in se je odločila hoditi po svoji poti. Po svoje jim dajem prav, kam bo to pripeljalo pa bomo še videli.«

Kritike glede Nemčije pa so prišle tudi od Josepha Stiglitza, profesorja na univerzi Columbia, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo (več v članku: »Za obstoj evra so potrebne strukturne reforme«). Trdi, da je za evro edina rešitev v tem, da se mu Nemčija odreče in začne spet koristiti svojo valuto. Ali se z njim strinjate? Kakšen učinek bi imela taka poteza in kakšna tveganja bi prinesla?

Sašo Ivanović: »Če se Nemčija odreče evru, potem po mojem tudi evra ne bo več. To bi v prvi fazi pomenilo šok za celotno svetovno gospodarstvo in morda novo recesijo, v nadaljevanju pa verjetno kaznovalo predvsem države, ki so najbolj kršile pravila igre.«

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Na borznih trgih prevladuje zmerni optimizem

30.06.2021

S. Ivanović

Rast cen nafte znižuje gospodarska pričakovanja

25.02.2011

S. Ivanović

Ekonomske posledice naravnih katastrof in finančnih šokov

25.03.2011

S. Ivanović