Kako ostati priseben v volatilnih časih?

V predkriznih časih visokih rasti so vlagatelji praviloma v lovu za (naj)višjimi donosi preslišali mnoga opozorila in nasvete, ki so jih pozivali k uravnoteženem pristopu do naložb. Pohlep, kot čustven odziv na mnoge priložnosti je takrat povsem izničil racionalno upravljanje naložbenih portfeljev. Isti vlagatelji, ki so takrat preslišali mnoga opozorila pred izpostavljanjem previsokim tveganjem danes stojijo v ospredju tistih, ki naložbeno industrijo krivijo nedoslednosti in celo zavajujočih obljub.

Naložbena evforija kot tudi panika sta dve skrajni čustveni stanji investiranja, ki predstavljata kršitev dveh ključnih postavk investiranja. Prvič, investiranje nikoli ne sme biti podvrženo čustvom. In drugič, skrajnosti so pri dogoročnem investiranju neželjene.

Pri nihanjih tečajev, kakršnim smo bili priča v letu 2011 se vlagatelji pogosto vprašajo ali obstaja način, kako se izogniti pretiranim skrbem zaradi naložbe, ne da bi ves denar preprosto shranili v nogavici.

Zato vam ponujamo nekaj praktičnih nasvetov, kako obdržati čustveni nadzor nad naložbo. V kolikor vas nihanja trgov spravljajo v slabo voljo in dvome glede ustreznega vodenja naložb, boste v sledečih ansvetih našli vsaj enega, s katerim boste zmanjšali nihanja vašega portfelja in tudi nihanj vašega razpoloženja.

Izogibanje realizaciji izgub je lahko boleče

Ena izmed osrednjih raziskav vedenjskih financ je pokazala, da ima posamezni vlagatelj več kot 50-odstotno možnost, da bo prodal donosnejšo delnico ali sklad - obenem pa se v večini primerov v povprečju izkaže, da se te enote, ki jih je vlagatelj prodal, v naslednjem obdobju izkažejo za bolj donosne od trga; enote, ki jih vlagatelj obdrži, pa za manj donosne od trga.

Zakaj se to dogaja? Prodaja naložbe, ki prinaša izgubo, za posameznika v večji meri predstavlja emocionalno izgubo in ne finančno. Enkrat, ko prodaš pod ceno, ki si jo plačal, ne moreš več reči: »Naredil sem pametno potezo. Vrednost bo še zrasla.«

Vlagatelji pa niso edini, ki se spopadajo s takimi težavami. Tudi upravljavci, pravi raziskava, se spopadajo s podobnim razmišljanjem. Glede na raziskavo je razvidno, da upravljavci, ki se otepajo nedonosnih delnic, v povprečju dosegajo za štiri odstotne točke letno slabši rezultat, kot tisti, ki brez težav prodajo naložbo, ki prinaša izgubo.

Položaj se ne obrne vedno v prid

Pri drugi raziskavi so šli znanstveniki še dlje - ljudem so slikali možgane in njihovo dejavnost. Medtem so se morali odločati o tem, ali prodati ali kupiti naložbo, katere vrednost se je ves čas naključno spreminjala. Raziskovalci so se osredotočili predvsem na del možganov, ki se odziva na veselje oz. na nagrajevanje, še posebej tisto nepričakovano.

Ko je bila vrednost naložbe v minusu in se nato dvignila nad gladino, so opazili, da je bila aktivnost v tem delu možganov zanemarljiva. Veliko udeležencev je reklo, da so upali, da se bo cena dvignila. Rezultati kažejo na to, da so udeleženci raziskave ne samo upali ampak pričakovali, da se bo cena dvignila. Zato, ker so dobili to, kar so pričakovali, se tisti del možganov ni odzval. Tako lahko sklepamo, da veliko vlagateljev, ki izgublja denar, avtomatsko - upravičeno ali ne - sklepa, da se bo položaj brez dvoma obrnil njim v prid.

Realno ocenite svoj tolerančni prag tveganja

Ko tečaji delnic rastejo se večini vlagateljev zdi, da zlahka prenesejo visoko tveganje naložbe. A ko padejo vrednosti, pade tudi ta predpostavka. Takrat vlagatelj ugotovi, da je na gibanje vrednosti navzdol veliko bolj občutljiv kot na gibanje navzgor.

Zato takrat, ko imate občutek da imate v portfelju preveč delniških naložb in se zaradi tega dejstva ob padcih počutite nelogodno, izkoristite prvi večji dvig tečajev in znižajte izpostavljenost delniškim naložbam. Da bi delež le teh znižali pod tretjino vrednosti portfelja ne svetujemo niti najbolj konzervativnim vlagateljem, saj večinsko vlaganje na obvezniške ali denarne trge ni smiseln način investiranja. Če boste preveč previdni,  npr. pri investiranju za pokojnino, boste primorani biti previdni tudi pri trošenju tega denarja po upokojitvi, saj boste zaradi konzervativne naložbene strategije ustvarili nizke donose.

Vlagajte v sklade s čim večjo razpršitvijo

Specializirani skladi prinašajo večje tveganje, saj so zaradi ožjega nabora možnih naložb takšni skladi bolj izpostavljeni večjim izgubam v času padanja tečajev. Če sami ali s pomočjo naložbenega svetovalca ocenite, da imate v portfelju preveč ozko usmerjenih (specializiranih) skladov, sredstva iz teh prenesite v večje sklade, katerim naložbena politika dopušča več možnosti.

Skladi, katerim njihova naložbena politika dopušča vlaganje v več različnih gospodarskih sektorjev in/ali geografskih področij praviloma beležijo nižja nihanja vrednosti, ter s tem manjše padce vrednosti v času negativnega trenda. V to skupino spadajo globalni skladi, mešani skladi, panožno neomejeni skladi in skladi skladov.

Poiščite krivuljo s čim manjšimi nihanji

S pomočjo grafov gibanja vrednosti točk sklada poiščite sklade z umirjeno krivuljo, ki sicer v času rasti ne bodo prinašali najvišjih donosov. Vendar pa ti skladi v času negativnega trenda tudi ne bodo veliko izgubili. Gre pravzaprav za strategijo iskanja jedrnih naložb, praviloma so to mešani ali delniški globalni skladi, katerim naložbena politika upravljanja omogoča več manevrskega prostora, na ta način upravljalec znižuje nihajnost sklada in tudi znižuje negativne donose v času padanja tečajev. Prav tako so za takšno nalogo primerni skladi, ki vlagajo v t.i.  blue chipe, torej velika podjetja z visoko tržno kapitalizacijo. Vrednosti blue chipov ne nihajo tako, sklad, ki vlaga v delnice večjih podjetij je zato eden boljših blažilcev nihanja trga.

Na ugibajte smeri delniških trgov

Laični vlagatelji imajo po mnogih raziskavah slab občutek za izbiro naložb. Ravno to je razlog, da strategija "kupovanja po občutku" ne prinaša željenih rezultatov. Dolgoročno je namreč nemogoče uspešno lovljenje dna in vrha borznega trenda, s takšnim načinom "špekuliranja" se statistično dokazano zvišuje nihajnost naložbe in znižuje ustvarjeno donosnost naložbenega portfelja.

Zato vam, predvsem v času večjih nihanj trgov, priporočamo preverjeno metodo periodičnih (npr. mesečnih ) vplačil, po principu "vplačilo enakega znesek na isti dan v mesecu".

Denarno rezervo prilagodite potrebam

Namen denarne rezerve je, da vam ob večjem nepričakovanem strošku ni treba prodajati naložb, ki so lahko ravno v tistem trenutku na nizki vrednosti. Praviloma naj bi denarna rezerva znašala med 3 in 9 mesečnimi stroški, v večini primerov naložbeni svetovalci strankam svetujejo 6 mesečno denarno rezervo. V kolikor ocenite, da lahko del denarne rezerve dodate v naložbeni portfelj, boste na dolgi rok veliko pridobili. Vendar ne znižajte denarne rezerve preveč.

Ne sramujte se poiskati pomoč

Naložbeni svetovalec vam bo pomagal realno oceniti vaše sprejemanje tveganja in temu primerno priredil vašo naložbeno strategijo. Tako kot za čustva pri uspešnem investiranju ni prostora za ego. Sprijaznit se morate s tem, da niste vseved, ki bi imel na voljo dovolj časa za vse potrebne analize naložbenih prodročij, skladov in delnic. Navsezadnje tudi avtomobila ne popravljate sami. Pripoznati morate naložbeno svetovanje kot eno izmed področij storitvenega sektorja, ki zaposluje profesionalce, ki ves svoj čas namenijo sledenju trgov in izobraževanje pri uspešnem vodenju naložb.