Oktobrski intervju: Aleš Šoba, Krekova DZU

Oktobrski intervju: Aleš Šoba, Krekova DZU

Aleš Šoba, vodja upravljana investicijskih skladov pri Krekovi DZU, je mnenja da se stanje v slovenskem gospodarstvu počasi izboljšuje, toda dokler se podjetja ne bodo prilagodila gospodarskim razmeram, meni da ne moremo pričakovati nič pozitivnega. Meni, da je država slab lastnik ter da evroobmočje potrebuje več spodbud.

Kakšno je vaše mnenje glede stanja v slovenskem gospodarstvu? Ali se strinjate s politiko vlade glede javnega sektorja?

Aleš Šoba: »Stanje v slovenskem gospodarstvu se počasi izboljšuje, vendar zaradi prevelike zadolženosti podjetij, katerih edino poslanstvo je preživeti in ne rasti, ne more pomeniti kakšnega občutnejšega okrevanja. Dokler se podjetja ne bodo prestrukturirala in svojih poslovnih modelov prilagodila trenutnim gospodarskim razmeram ne moremo pričakovati nič pozitivnega. Še poseben problem so naše »zombie banke«, ki podpirajo »zombie podjetja«, še posebaj finančne holdinge, za katere se ve, da nimajo prihodnosti. Potrebno bo sanirati bančni sistem, da bo le ta lahko servisiral gospodarstvo in podjetja z vzdržnimi poslovnimi modeli.

Glede na razmere v privatnem sektorju je edino logično, da se tudi javni sektor prilagodi novim razmeram. Težko je razumeti njihove zahteve ob dejstvih, da ko se brezposelnost povečuje in plače padajo (privatni sektor), da le tega ne bi občutil tudi javni sektor.«

Ali menite, da je v nacionalnem interesu, da največja slovenska banka NLB, ostane v večinski državni lasti?

Aleš Šoba: »Poslovanje NLB v zadnjih letih potrjuje tezo, da je država slab gospodar, zato bi bilo v nacionalnem interesu, da lastništvo banke preide v privatne roke. Alokacija posojil po kriteriju politične pripadnosti in poznanstev in ne po ekonomskih kriterijih ne more pozitivno vplivati na nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva. V preteklih letih je bilo danih veliko posojil, za katere je bilo že na začetku jasno, da ne bodo mogli biti vrnjeni, zanašali pa so se, da bo država z denarjem davkoplačevalcev, vedno pokrila ta darila določenim posameznikom. Takšno delovanje se mora v prihodnje zaključiti in to je edino možno s prodajo NLB, da bo na varnem pred politiko.«

Po zadnjih podatkih se utegne proračunski primanjkljaj Irske letos povečati na 32 odstotkov BDP, v skladu s paktom stabilnosti in rasti pa bi smel doseči največ 3 odstotke BDP. Glavni razlog za tako povečanje primanjkljaja pa je reševanje bančnega sektorja. Pojavljajo se špekulacije, da bi lahko bila Irska naslednja za Grčijo, ki bi potrebovala pomoč držav članic evro območja. Kakšen vpliv bi to imelo na evro in na stanje drugih, težavnih članic evro območja, kot je na primer Španija?

Aleš Šoba: »Tako CDS-i, kot pribitek irskih državnih obveznic nad nemškimi, pričajo o tem, da trg kapitala vidi Irsko, kot najbolj ranljivo državo v euroobmočju, takoj za Grčijo. Številke to potrujejo: javni dolg se bo zaradi sanacije bančnega sistema, povečal z dobrih 60 % BDP na skoraj 100 % letos. S tem so rešili bančni sistem, vendar pot naprej ni enostavna, saj nameravajo znižati proračunski primanjkljaj pod 3% do leta 2014, kar pomeni dvig davkov in znižanje javnih izdatkov. Ni izključeno, da bodo čez kakšno leto potrebovali pomoč, tako, kot Grčija, vendar zaradi tega ne pričakujem dramatičen vpliv na evro, kar so pokazali tudi zadnji dogodki z Irsko. Zaenkrat je problem še obvladljiv.«

George Soros meni, da bi lahko nemška politika varčevanja ogrozila valuto in vodila evro območje v dolgoročno stagnacijo ali celo deflacijo (več v članku: »Za obstoj evra so potrebne strukturne reforme«). Po njegovem mnenju so za rešitev gospodarske krize potrebne nove finančne spodbude in ne fiskalna disciplina. Kakšno je vaše mnenje?

Aleš Šoba: »Nemški pritiski, da se pričnejo zmanjševati proračunski primanjkljaji v državah euroobmočja, lahko imajo negativne posledice, saj bodo višji davki in manjši javni izdatki uničili še to krhko okrevanje, kateremu smo priča sedaj. Potrebne bi bile nove spodbude, tako fiskalne, kot monetarne, saj zaenkrat je ECB edina, ki ne namerava slediti ostalim vodilnim centralnim bankam z odkupi vrednostnih papirjev. Poleg tega bi bile potrebne nove fiskalne spodbude, saj privatni sektor, zaradi zadolženosti, ne more povečati povpraševanja in tukaj vstopi država, da nadomesti ta izpad.«

Kritike glede Nemčije pa so prišle tudi od Josepha Stiglitza, profesorja na univerzi Columbia, ki je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo (več v članku: »Za obstoj evra so potrebne strukturne reforme«). Trdi, da je za evro edina rešitev v tem, da se mu Nemčija odreče in začne spet koristiti svojo valuto. Ali se z njim strinjate? Kakšen učinek bi imela taka poteza in kakšna tveganja bi prinesla?

Aleš Šoba: »Če bi Nemčija izstopila iz euroobmočja in uvedla nemško marko, bi njena valuta močno apreciarala nasproti evru. S tem bi največ izgubila prav Nemčija, ki je zaradi težav v perifernih državah euroobmočja in posledično padca evra, močno povečala izvoz in je največja koristnica evropske dolžniške krize. Nemčija se tega zaveda, zato dvomim, da je realna opcija, da se Nemčija odpove evru.«

Oznake: DZU intervju
Priporoči članek prijatelju