Svetovni finančni trgi so v tem tednu močno porasli in s tem popestrili predpraznično vzdušje, vendar se makroekonomska slika gospodarstev kljub odboju trgov ni bistveno spremenila.
Fed brez sprememb v monetarni politiki
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) po zasedanju v skladu z napovedmi in pričakovanji ni objavil nobenih sprememb v monetarni politiki. Člani odbora so sicer ugotovili, da se položaj v gospodarstvu počasi izboljšuje, kljub poslabšanju stanja na globalni ravni, predvsem dolžniški krizi v Evropi.
V ZDA pa je bilo v zadnjih tednih opaziti nazadovanje stopnje brezposelnosti in povečanje porabe gospodinjstev. Fed pa tokrat ni namignil novih ukrepov za spodbudo gospodarstva.
Pozitivni signali iz Nemčije
Pozitiven signal je v tem tednu prišel tudi s strani največjega evropskega gospodarstva. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo se je decembra nekoliko okrepilo, je pokazala objavljena raziskava nemškega centra za evropske raziskave ZEW. Vrednost skupne evropske valute se je na osnovi tega ponovno dvignila na 1,3 dolarja. K predhodnemu zdrsu je pripomoglo stališče nemške kanclerke Angele Merkel, ki je znova zavrnila pozive h krepitvi mehanizma za stabilnost evra (ESM). Ta trenutno obsega 500 milijard evrov, nekatere države pa si ga želijo okrepiti, saj kot tak naj ne bi zmogel potencialnega reševanja Italije in Španije.
Zanimive podatke je objavil tudi inštitut za ekonomske raziskave IFO, in sicer, da se je kazalec gospodarske klime v mesečni primerjavi zvišal za 0,6 odstotka na 107,2 točke. Rast nemškega BDP v prihodnjem letu je znižala Bundesbank, na le 0,6 odstotka s treh odstotkov letos. Okrevanje bo sledilo v letu 2013, ko se bo po ocenah nemški BDP okrepil za 1,8 odstotka, pri čemer bo domače povpraševanje močan generator moči. Bundesbank ocenjuje še, da bo inflacija prihodnje leto upadla na 1,8 odstotka, v letu 2013 pa še dodatno na 1,5 odstotka.
Teden prinesel večinoma pozitivne objave
Dodaten razlog za rast trgov so podali finančni ministri EU, ki so se dogovorili o razdelitvi prispevkov v obliki dvostranskih posojil za okrepitev IMF. Države evrskega območja bodo prispevale 150 milijard evrov. Slovenija bo prispevala 910 milijonov evrov.
Španija je v tem tednu uspešno prodala svoje dolžniške vrednostne papirje in s tem zbrala 4,9 milijarde evrov. Izdaja je bila zelo uspešna, saj je povpraševanje močno preseglo ponudbo. Španija je tako prodala za 3,44 milijard evrov zakladnih menic, pri čemer je zahtevana donosnost znašala 4,05 odstotka.
Nekoliko slabša novica je v tem tednu prišla s strani švedskega avtomobilskega proizvajalca Saab, ki je vložil predlog za stečaj. Delnemu lastniku podjetja v finančnih težavah, podjetju General Motors, se namreč ni uspelo s kitajskimi vlagatelji dogovoriti o načinu vstopa za podjetje. Američani so namreč nasprotovali dostopu Kitajcev do Saabovih tehnoloških licenc.
Svetovni indeksi nad gladino
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu pridobila vrednost. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 4,2 odstotka višje in je v sredo dosegel 5827 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal tri odstotke višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil odstotek vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje zaključila 2,4 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 1,2 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 2245 indeksnih točk.
Vrednost nafte se je dvignila tretji dan zapored po špekulaciji vlagateljev, da se bo povpraševanje po gorivu povečalo zaradi znakov gospodarskega okrevanja in zmanjševanja zalog v ZDA. Cena nafte je tako v tem tednu zrasla za 4,9 odstotka in v sredo pristala pri 97,3 dolarja za sod. Kapitalski trgi bodo vsaj do konca leta držali podobne nivoje kljub za zdaj še vedno negativnim napovedim.
