Zagon plemenitih kovin zaradi valutnih intervencij

Regionalni pregled

September, ki je statistično gledano v preteklih 80. letih najšibkejši mesec za delnice, je v tem letu postregel z močnimi porasti tečajev. Z rastjo za okoli 8,8 % v S&P 500 je bil najboljši september za ameriške delnice po letu 1939.

Ameriške delnice beležijo najmočnejši september po 1939 – kljub nenehnemu odtekanju sredstev iz ameriških delniških skladov

Napoved ponovnega kroga »kvalitativnih olajšav« s strani ameriške centralne banke naj bi pri tem igrala bistveno vlogo. Ameriški zasebni vlagatelji so nasprotno komajda lahko vplivali na rast tečajev: ameriški delniški skladi beležijo že več kot 21 tednov neprekinjeno odtekanje neto sredstev, kar je v celoti od začetka leta že več kot 70 milijard USD. Ta sredstva so bodisi preoblikovali v obvezniške sklade bodisi uporabili za poplačilo življenjskih stroškov, odplačilo dolgov ali podobnega. Zagotovo to ne preseneča spričo še vedno prisotne visoke brezposelnosti, še vedno previsoke stopnje zadolženosti zasebnih gospodinjstev in konjunkturne rasti, ki se vedno znova zaustavlja. Tako in tako k tej rasti zlasti doprinašajo državni konjunkturni programi in še vedno prisotno dobro povpraševanje v državah na meji razvitosti, medtem ko so ameriški potrošniki še naprej v umiku. Na vprašanje, ali bo v naslednjih četrtletjih v ZDA nizka, a vendarle pozitivna rast, ali pa bo vendarle prišlo do ponovnega zdrsa v recesijo, bo mogoče z večjo gotovostjo odgovoriti šele v naslednjih mesecih, zlasti ker lahko na to v veliki meri vpliva politika s svojimi odločitvami.

Porast tečajev pri državnih obveznicah v ZDA in Evropi pojenja – povpraševanje po državnih obveznicah še naprej visoko

Kljub porastu tečajev pri delnicah torej ostaja povpraševanje po državnih obveznicah v ZDA in evroobmočju še naprej močno. Izredno dinamičen padec donosov se je sicer nekoliko ustavil; toda za morebiten preobrat obresti navzgor ni še nikakršnih indicev. Na področju kratkoročne ročnosti so dosegljivi realni donosi jasno negativni, pa tudi za zelo dolga obdobja imetništva se normalne obrestne mere nahajajo komaj še nad povprečnimi zgodovinskimi stopnjami inflacije zadnjih desetletij - idealno okolje za zlato, čigar cena, merjena v ameriških dolarji - dirja z ene visoke ravni na naslednjo. Dodatni zagon doživljajo plemenite kovine na osnovi zelo obsežnih valutnih intervencij (Japonska, Švica, Brazilija, Južna Koreja). »Kvalitativne olajšave« ameriške centralne banke bi lahko v prvi vrsti povzročile oslabitev ameriškega dolarja in s tem nadaljnji korak v globalni devalvacijski tekmi – brazilski finančni minister, pa tudi MDS že zelo odkrito govorita o grozeči »vojni valut«. Protiukrepi in valutne intervencije bi se lahko kljub vsem opozorilom še naprej krepili in privedli do močnih nihanj menjalniških tečajev, delnic ter obveznic.

Globalna devalvacijska tekma pri nacionalnih valutah?

Narodna gospodarstva srednje in vzhodnoevropskih držav še naprej kažejo delno močne tendence izboljšanja situacije, zlasti Poljska in Češka. Zelo dobra je tudi ocena za Turčijo. Ponovno privlačna industrijska proizvodnja v »starih« državah članicah EU že pozitivno vpliva na narodna gospodarstva vzhodnoevropskih držav in se kaže v porastu izvoza. Intenzivna prizadevanja za konsolidacijo proračunov bodo v naslednjih letih občutno bremenila gospodarsko rast v EU. Za vzhodnoevropska narodna gospodarstva so zaradi njihove tesne gospodarske prepletenosti z evroobmočjem prav tako skaljene srednjeročne gospodarske perspektive. Zato bo lastno povpraševanje na notranjem trgu moralo v vedno večji meri prevzeti pomembnejšo vlogo za trajnostno izboljšanje konjunkture v državah Srednje in Vzhodne Evrope.

Septembra so se obvezniški trgi v regiji CEE ponovno razvijali pozitivno. Veter v jadra so jim pomenili tečajni dobički na razvitih obvezniških trgih v Evropi in ZDA. Najmočnejši vzpon je zabeležila Madžarska, potem ko so madžarski vrednostni papirji v preteklih mesecih utrpeli najhujše izgube. Nasprotno so valute regije CEE najprej pridobile na vrednosti, a so nato v drugi polovici meseca zaradi slabše naklonjenosti tveganju ponovno izgubile na vrednosti. Razponi donosov evroobveznic so se v mesečni primerjavi komaj kaj spremenili.

Pregled po državah

Rusija: Rusko gospodarstvo se naprej stabilizira. Brezposelnost je od začetka leta že občutno padla, promet na drobno, pa tudi razpoložljivi prihodki kažejo v primerjavi z lani jasen porast. Gospodarstvo je v 2. četrtletju 2010 poraslo za realnih 5,2 % v primerjavi z lani, po 3,1% v 1. četrtletju. Vročinski val poleti oz. povzročeni gozdni požari so uničili velik del letošnjega pridelka. Posledično rastoče cene živil so vplivale na rast stopnje inflacije. Neverjetno je, da bi se centralna banka proti tej rasti inflacije postavila po robu z zviševanjem obresti. Na eni strani je povod za rast cen povsem zunaj vplivnega področja centralne banke, na drugi strani pa je splošna slika konjunkture v Rusiji še prešibka. Centralna banka je vodilno obrestno mero na zadnji seji v skladu s pričakovanji tako pustila nespremenjeno. Rubelj je septembra kljub rasti cen nafte v primerjavi z valutno košarico evro/ameriški dolar devalviral. Obveznice, denominirane v ruski lokalni valuti, so nekoliko pridobile. Razponi donosov za ruske evroobveznice so se septembra gibali nekoliko negativno.

Ruski delniški trg je septembra porasel za okoli 5 %. Naftne delnice in industrijski vrednostni papirji so beležili relativno šibek razvoj, medtem ko so potrošniški in maloprodajni vrednostni papirji občutno pridobili.

Madžarska: Madžarski forint je bil septembra najmočnejša valuta regije in je v primerjavi z evrom pridobil okoli 3,7 %. Strogi proračunski načrti za naslednje leto so bili v prid forintu kot tudi madžarskim obveznicam. Omembe vredna je velika večina glasov za stranko Fidesz tudi na lokalnih volitvah v začetku oktobra. S tem se je ponovno okrepila zmožnost ukrepanja vladajoče stranke. Udeleženci na trgu bodo morebitno nadaljevanje pogajanj o sporazumu o pomoči z MDS najverjetneje sprejeli dobro. Konjukturna dinamika je še naprej pozitivna, podpira jo boljše povpraševanje iz tujine, ki se kaže v večji industrijski proizvodnji in pozitivni trgovinski bilanci že vse od začetka leta. Kljub nazadnje dobrim rezultatom na področju izvoza pa so napovedi glede rasti zaradi trajajoče šibke domače konjunkture skupno nekoliko bolj zadržane. Inflacijska stopnja na Madžarskem je nazadnje padla na 3,7 %. Centralna banka je na zadnji seji konec septembra vodilno obrestno mero pustila po pričakovanjih nespremenjeno pri 5,25 %. Donosi madžarskih državnih obveznic so se v teku meseca relativno močno znižali. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Vendar bodo tečaji še naprej najverjetneje izpostavljeni velikim nihanjem.

Močni porasti za valute in obveznice na Madžarskem v septembru

Madžarske delnice so septembra pridobile za okoli 3 %, občutno manj kot poljske in ruske delnice. Velik zmagovalec je bila banka OTP s prirastom za okoli 11 % - zrcalna slika z avgustom, ko je njihova delnica izgubila skoraj 12 % vrednosti. Delnica naftnega koncerna MOL je najprej močno porasla, a kmalu zatem padla, potem ko so se pojavile špekulacije, da utegne vlada v okviru konsolidacije proračuna podjetje v prihodnje močneje obdavčiti.

Poljska: Poljsko gospodarstvo je še naprej stabilno. Indeks nabavnih menedžerjev je septembra prav močno porasel in kaže na še močnejšo gospodarsko rast. Omembe vredno je, da pojemajočo dinamiko na področju zunanje trgovine dobro izravnava rastoče povpraševanje na domačem trgu. Stopnja inflacije je v letni primerjavi padla na 2 %. Vendar bi lahko v naslednjih mesecih rastoče cene živil poskrbele za nekaj pozitivnega zagona – Poljsko so pred nekaj meseci prizadele hude poplave. Po pričakovanjih je ostala vodilna obrestna mera pri 3,5 %, presenetljivo pa je nekaj centralnih bank podprlo zvišanje obresti. Če bi bilo izboljšanje konjunkture trajno in bi se zviševala tudi stopnja inflacije, je lahko s tem pred vrati zvišanje obrestne mere. Poljski zlot je v začetku septembra nekoliko devalviral v primerjavi z evrom in se je v teku meseca gibal okoli vrednosti 3,95 zlot/evro. Tečaji poljskih državnih obveznic so v začetku meseca relativno močno padli, a so nato v drugi polovici meseca občutno pridobili in skupno v septembru zabeležili pozitiven razvoj vrednosti.

Poljsko gospodarstvo še naprej v dobrem stanju; notranja konjunktura več kot enaka pojemajoči izvozni dinamiki

Poljske delnice so septembra porasle za več kot 7 % in so s tem sodile k najmočnejšim v Vzhodni Evropi. Banke so prednjačile na seznamu zmagovalcev, sledili so jim energetski in telekomunikacijski vrednostni papirji, medtem ko so delnice IT v nasprotju s splošnim trendom beležile celo rahel minus.

Češka: Češko gospodarstvo še naprej pospešeno okreva. V začetku oktobra objavljen indeks nabavnih menedžerjev za predelovalno obrt je v primerjavi s preteklim mesecem ponovno porasel in s tem še naprej napoveduje pospešeno gospodarsko rast. Slednja utegne tako celo v 3. četrtletju presenetiti navzgor in preseči rast za 0,2 % v primerjavi z 2. četrtletjem, kot to pričakujejo analitiki. Stopnja inflacije je nazadnje porasla na 1,9 % in je s tem le malo pod ravnjo sprejemljivosti centralne banke 2 %. V naslednjih mesecih ne gre pričakovati zvišanje vodilne obrestne mere z aktualne zgodovinsko najnižje ravni 0,75 % - sploh pa ne toliko časa, dokler bodo obresti v evroobmočju ostale nizke. Donosi čeških obveznic so se v teku meseca gibali rahlo negativno in so s tem v večji meri sledili razvoju obveznic referenčne vrednosti, denimoniranih v evrih. Češka krona je ostala relativno stabilna in se je v primerjavi z evrom celo nekoliko okrepila.

Češki delniški trg je bil septembra najšibkejši v regiji. Medtem ko so tečaji na skoraj vseh regionalnih borzah rasli, je praški delniški indeks beležil celo rahel minus.

Turčija: Z veliko napetostjo pričakovani ustavni referendum je septembra še naprej s presenetljivo jasnim odobravanjem vladnih načrtov krepil pozicijo AKP; pa tudi finančni trgi so to sprejeli pozitivno.

Jasna podpora na referendumu za ustavne spremembe pomeni podporo vladi

Turčija je med drugim z dokaj hitro prilagoditvijo trga delovne sile in prav stabilnim in velikim notranjim trgom doslej dobro preživela krizo. Gospodarska rast je v 2. četrtletju 2010 znašala realnih 10,3 % (na letni osnovi), s podporo močnega domačega povpraševanja. Indeks nabavnih menedžerjev za predelovano industrijo je septembra sicer ponovno padel, s čimer kaže na popuščanje gospodarske dinamike. Industrijska proizvodnja še naprej kaže stabilno sliko; izkoriščenost kapacitet je spet na ravni pred krizo. Nasprotno je sicer v upadu tudi stopnja brezposelnosti, a je še vedno občutno nad ravnjo pred kriznimi časi. Turška centralna banka je vodilno obrestno mero po pričakovanjih pustila septembra nespremenjeno. Zadnji, v oktobru objavljeni podatki o inflaciji so tokrat presenetili po negativni plati. Toda morebitnih zvišanj obresti ne gre pričakovati pred letom 2011. Lira je september v primerjavi z ameriškim dolarjem pridobila na vrednosti, v primerjavi z evrom pa je bila nekoliko šibkejša. Turške državne obveznice so v teku meseca kljub negativnemu presenečenju pri podatkih o inflaciji nekoliko pridobile. Dolgoročno računamo z rastjo ravni donosov turških obveznic spričo povečanih pričakovanj inflacije. To bi utegnilo okrepiti tudi valuto.

Razvoj inflacije preseneča negativno – delniški tečaji v Carigradu dosegli novo najvišjo raven

Turške delnice so septembra poskočile za skoraj 10 % in dosegle novo rekordno raven. Od začetka leta so tako tečaji povprečno za 25 % v plusu. Banke so se ponovno izkazale kot izredno močne, prav tako vrednostni papirji, ki profitirajo na osnovi rastočega notranjega povpraševanja.

Vzhodnoevropski mejni trgi: Razponi donosov vzhodnoevropskih evroobveznic so ostali septembra skoraj nespremenjeni. Dolgoročno ostajajo aktualne ravni privlačne. Če bodo še naprej ostajale v zraku bojazni vlagateljev o »double-dips« v ZDA, pa lahko v naslednjih tednih računamo z visoko volatilnostjo.

Kitajska: Zadnji podatki o kitajski konjunkturi za mesec avgust so bili delno močnejši od pričakovanj, a še naprej kažejo trend rahle slabitve valute. Največje presenečenje je prinesla porast industrijske proizvodnje, saj so zaradi odrejenega zapiranja proizvodnih mest in strahu pred strožjimi korekcijami na nepremičninskem trgu računali z nižjo proizvodno dejavnostjo. Potrošniške cene so občutno porasle, zlasti zaradi podražitev živil. Stopnja inflacije pri proizvodnih cenah pa nasprotno pada. Spričo te slike konjunkture bodo na Kitajskem najverjetneje denarno-politične vajeti spet nekoliko popustili. Konkretno to pomeni do nadaljnjega najverjetneje nespremenjene obresti in morebiti celo rahlo omilitev pogojev pri podeljevanju kreditov. Načeloma pomeni potek konjunkture manjša tveganja: tveganja pred pregretjem so oslabela, tveganje inflacije in s tem tveganje zaradi sprememb obresti se je tako umaknilo nekoliko v ozadje. Kar ostaja, je mednarodno konjunkturno tveganje in vplivi na Kitajsko. Tako utegne biti mednarodno okolje odločilnega pomena za prihodnji razvoj na delniškem trgu.

Kitajska gospodarska rast izgublja dinamiko – dobrodošla vrnitev k dolgoročni poti rasti

V nasprotju s pozitivnim globalnim trendom kaže kitajski delniški indeks (A delnice) v teku meseca skoraj nespremenjeno podobo. Vendar je treba dodati, da v indeksu prevladujejo velike banke in izvozniki. Vrednostni papirji, ki so močno usmerjeni na notranje povpraševanje, so primerljivo zelo redko zastopani. Njihova rast tečajev v zadnjih tednih in mesecih se tako komajda pozna v velikih delniških indeksih. Domači potrošniški vrednostni papirji, deloma tudi oskrbovalna podjetja, naj bi imeli tudi v naslednjih mesecih boljše obete kot izvozna podjetja in vrednosti papirji bank.

Indija: Indijsko gospodarstvo še naprej močno raste - v zadnjem četrtletju (april-junij) za 8,8 % na letni stopnji. To je najvišja vrednosti v zadnjih treh letih. Zlasti sta se močno okrepila storitveni sektor in proizvodna obrt. Inflacijska stopnja je najverjetneje presegla svojo najvišjo vrednost; veleprodajne cene so avgusta porasle za 8,5 %, potem ko so julija dosegle rast 9,8 %. Kljub temu se je centralna banka po naših pričakovanjih odločila za ponovno zvišanje obresti, najverjetneje pa bo sledilo vsaj še eno povišanje v tem letu.

Visoki prilivi kapitala še naprej vzpodbuda za tečajev indijskih delnic

Indija je bila septembra ponovno eden izmed najmočnejših novih trgov. Z rastjo za skoraj 12 % v preteklih štirih tednih je indijski BSE-Sensex dosegel svojo najvišjo raven vseh časov po januarju 2008. Indijski delniški trg je z razmerjem med tečajem in dobičkom v obsegu 19-20 za leto 2010 najdražji trg v Aziji, občutno nad povprečjem vseh novih trgov (razmerje med tečajem in dobičkom pribl. 13-14). Na trajno dober razvoj tečajev od začetka leta vplivajo visoki dotoki sredstev tujih vlagateljev. Ti še naprej predstavljajo določilni dejavnik na indijskem trgu. Od začetka leta se je več kot polovica vseh prilivov v Azijo (z izjemo Japonske) znašla v indijskih delnicah. Pozitivna naklonjenost tujih vlagateljev utegne ostati prisotna tudi v naslednjih mesecih in podpirati tečaje.

Brazilija: Oslabitev dinamike rasti v Braziliji se nadaljuje in s tem potrjuje naše previdne ocene iz prejšnjih mesecev. Še naprej pa ugotavljamo, da ostajajo lokalni vzgibi za rast nedotaknjeni. Domača potrošnja beleži naprej stabilno visoke stopnje rasti, brezposelnost pa je na zgodovinsko nizki ravni. V prvem krogu predsedniških volitev so predvidevali, da bo jasna zmagovalka Dilma Rousseff, ki jo je za svojo naslednico postavil dosedanji predsednik Lula da Silva. A je občutno zgrešila potrebno večino, tako da bo potrebno izvesti odločilni krog volitev, v katerem se bo pomerila s konzervativnim kandidatom Josejem Serro, ki ga podpirajo mnoga podjetja in vlagatelji.

V skladu z mednarodnim trendom so brazilske delnice septembra porasle, Bovespa Index je poskočil za okoli 6,5 %. Odličen rezultat je predstavljalo občutno zvišanje naftnega velikana Petrobras, v obsegu okoli 70 milijard ameriških dolarjev, kar je v svetovnem merilu doslej največja dokapitalizacija vseh časov. S tem denarjem naj bi financirali odprtje obsežnih naftnih polji, ki se sicer nahajajo v veliki globini pred obalo Brazilije. Petrobras je tako postal globalno tretje največje podjetje, ki kotira na borzi.